Portal Vesolje.net ni
porabnik proračunskih
sredstev Republike
Slovenije in ne
 predstavlja stroška
 za davkoplačevalce.

Slovenci na kozmodromu Bajkonur

Besedilo: Vojko Kogej in Simon Zajc
Foto: Jože Čuden in Simon Zajc
23.12.1999

Člani ARK V. M. Komarov so po postanku v Moskvi, v torek, 2. novembra 1999, z letalom Ruske letalsko-vesoljske agencije RAKA nadaljevali pot na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. Šlo je za prvi obisk raketnih in astronavtičnih strokovnjakov iz Slovenije na prvem vesoljskem izstrelišču sveta. Tam so "komarovci" do 9. novembra sodelovali na 5. mednarodni znanstveno-praktični konferenci z naslovom Raketno modelarstvo v letalsko-vesoljskem izobraževanju mladine.

Predstavili so dva referata in si z bajkonurskimi kolegi izmenjali izkušnje o organiziranju mednarodnih raketno-modelarskih tekmovanj. Z njimi imajo Ljubljančani bogate izkušnje, saj so pred tremi leti pri Kamniku pripravili 11. svetovno prvenstvo, ki je po številu držav, tujih gostov in vseh udeležencev ostalo do danes nepreseženo. Udeleženci znanstveno-praktične konference so se lahko seznanili tudi s prispevkom, ki ga je v zakladnico svetovne kozmonavtike prispeval slovenski raketni inženir Herman Potočnik - Noordung.Po svečani otvoritvi konference so delegacije iz Kazahstana, Rusije, Slovenije in Ukrajine položile cvetje k spomenikom Vladimirju Čelomeju, Sergeju Koroljovu in Juriju Gagarinu. Zlato pravilo konferenc na Bajkonurju je, da potekajo takrat, ko na kozmodromu izstrelijo kakšno vesoljsko raketo. Vendar pa ogled izstrelitve, zaradi kazahstanske prepovedi izstreljevanja vseh vesoljskih raket, prepoved so izdali malo pred odhodom delegacije na Bajkonur zaradi neeuspešne izstrelitve nosilne rakete proton, ni bil mogoč.

Na konferenci sta z referatom nastopila člana Astronavtsko raketarskega kluba V. M. Komarov iz Ljubljane. Klemen Bučar je predaval o Reaktivnem pogonu, Simon Zajc pa o uporabi računalnika za pripravo internetskih strani o kozmonavtiki (astronavtiki) in za tridimenzionalno računalniško modeliranje vesoljskih plovil na primeru prve kitajske vesoljske ladje. Njuna referata sta vzbudila precejšnje zanimanje. Avtorja sta zanju prejela pisno priznanje.

Po prihodu v mesto Bajkonur, je bila delegacija nastanjena v legendarnem hotelu Kozmonavt, kjer pred poletom v vesolje prebivajo vesoljci. Člani kluba ARK Komarov so med svojim obiskom Bajkonurja dvakrat obiskali tudi kozmodrom. Med prvim obiskom so si ogledali izstrelitveno rampo številka 2 s katere je 12. aprila 1961 v vesolje poletel prvi vesoljec na svetu, Jurij Gagarin. Po obisku muzeja na kozmodromu so si na prostem ogledali še preizkusno maketo vesoljskega raketoplana vrste buran.

Med drugim obiskom na kozmodromu si je delegacija v Montažno-preizkusni zgradbi (MIK) Raketno-vesoljske družbe Energija ogledala univerzalno nosilno raketo energija z vesoljskim raketoplanom Buran, ki je pred enajstimi leti izvedel samodejni polet in pristanek brez posadke, izstrelitveno ploščad številka 250, s katere je leta 1987 prvikrat poletela energija, obiskala kraj, na katerem sestavljajo in izstreljujejo ukrajinske nosilne rakete zenit 2 in izstrelitveno ploščad, na kateri je prišlo 24. oktobra 1960 do največje nesreče v zgodovini raketne tehnike. Zaradi predčasnega vžiga druge stopnje vojaške rakete R-16 je umrlo približno 100 raketnih strokovnjakov.
   
Razmere v mestu Bajkonur so bile zaradi pomanjkanja elektrike že približno od začetka oktobra težavne. Zaradi tehničnih težav pri pridobivanju elektrike, so izmenoma vsaki dve uri eni polovici mesta izklopili elektriko. Brez tovrstnih težav so bile le bolnice in hoteli, pa tudi ob sobotah, nedeljah in prazniku, (7. novembra) ni bilo redukcij. Pomanjkanju elektrike so se sproti prilagajali tudi v šoli, kjer je potekala konferenca.

V ponedeljek, 8. novembra 1999, je ob 13.40 po lokalnem času (ob 9.40 po srednjeevropskem času) s stadiona Desetletje v času raketnega mitinga vzletela dvostopenjska raketa Slovenija, ki so jo izstrelili člani ARK V. M. Komarov iz Ljubljane. Za gledalce, ki so do polovice zapolnili tribune največjega mestnega stadiona, je bila izstrelitev edine dvostopenjske rakete poleg vseh ostalih raket, ki so bile vse le enostopenjske, posebna zanimivost. Pred tem so na stadionu podelili priznanja zmagovalcem prvega mednarodnega tekmovanja raketnih modelarjev za pokal Bajkonurja 99. Tekmovanje je potekalo v času konference.

Slovenska delegacija se je z uspešnega obiska v torek, 9.11.1999, vrnila v Moskvo, kjer jo je naslednji dan sprejel slovenski veleposlanik v Rusiji Dušan Snoj. Vodja delegacije Vojko Kogej je veleposlaniku izročil značko - emblem ARK V.M. Komarova in košček bajkonurske zemlje. Enaka značka je pred 15 leti na Prešernov dan, 8. februarja 1984, na krovu vesoljske ladje Sojuz T-10 prav z Bajkonurja kot prvi slovenski predmet poletela v vesolje. Člani kluba so se uslužbencem veleposlaništva ob tej priložnosti zahvalili za pomoč in skrbno spremljanje prve slovenske odprave strkovnjakov za astronavtiko in raketno modelarstvo na kozmodromu.
   
Z uspešnega obiska v Rusiji in Kazahstanu se je z letalom, ki je pristalo na brniškem letališču v četrtek, 11. novembra 1999 ob 13.55 popoldne, vrnila v Slovenijo prva slovenska delegacija, ki je obiskala kozmodrom Bajkonur. Delegacija je o svojem obisku Bajkonurja posnela tudi super VHS film.

.