ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    



25.09.2017
Sonce vzide ob 06:53
Sonce zaide ob 18:53
Dan traja 12h, 00m
Astronomski mrak:
do 05:11 in od 20:35
Luna vzide ob 12:01
Luna zaide ob 21:57



26.09.2017
Sonce vzide ob 06:54
Sonce zaide ob 18:51
Dan traja: 11h, 57m
Astronomski mrak:
do 05:12 in od 20:33
 
 

 


Portal Vesolje.net ni
porabnik proračunskih
sredstev Republike
Slovenije in ne
 predstavlja stroška
 za davkoplačevalce.


 



Portal o astronavtiki in astronomiji
    Vesolje.net 20. leto v spletu - od 10.12.1997

untitled

Novice - Arhiv - januar 1999

<< 

Novice za tekoci mesec:


Moskva, Rusija 22.01.1999 STA

Ruski premier Jevgenij Primakov je podpisal sklep vlade o nadaljevanju del na orbitalni znanstveni postaji Mir do leta 2002.

V dokumentu je poudarjeno, da bodo dodatno casovno obdobje financirali iz izvenproracunskih sredstev.

Prvotno so nacrtovali, da se bo polet Mira koncal ze letos poleti, ZDA pa so upale, da bo Rusija svoja omejena sredstva za vesoljske programe namenila novi Mednarodni vesoljski postaji.

 


  13.01.1999 STA, CV

Mednarodni skupini znanstvenikov, ki preucujeta zvezdno nebo iz observatorija Mount John na novozelandske juznem otoku in iz observatorija Mount Stromolo v Avstraliji, sta v torek sporocili, da sta sredi Mlecne ceste (nasa galaksija) odkrili planet v velikosti Zemlje, na katerem utegne obstajati (ali se razviti) zivljenje. Domneva temelji na dejstvu, da je planet ravno prav oddaljen od najblizje zvezde okoli katere krozi, da bi bilo to mogoce.

 

Austin, ZDA 10.01.1999 CV, CNN

Znanstveniki so bili izredno preseneceni nad odkritjem, da crna luknja v galaksiji M87 (ozvezdje Devica) poleg tega, da vase srka bliznjo materijo tudi bruha mehurje plina (glej sliko)! Galaksija M87 je od Zemlje oddaljena priblizno 50 milijonov svetlobnih let.

Znanstveniki predvidevajo, da izbruhe povzroca vrtenje crne luknje.

Crna luknja z mehurji materije


Pariz, Francija 10.01.1999 STA

Najvecja druzba za poslovno izstreljevanje satelitov na svetu Arianespace proucuje moznost, da bi v letih 2001-2002 na evropskem kozmodromu v Kourou v Francoski Gvajani zacela uporabljati za utirjanje satelitov rusko nosilno raketo sojuz.

Kourou ima zaradi blizine ekvatorja zelo ugodno lego za utirjanje satelitov, sojuz pa je ena od najzanesljivejsih raket na svetu, ki jo uporabljajo tudi za polete vesoljcev do vesoljske postaje Mir. Ce bi sojuzi vzletali v Kourouju, bi lahko v orbito utirili vec tovora kot doslej.

Raketa Sojuz


Cape Canaveral, ZDA 04.01.1999 STA

V Kennedyjevem vesoljskem centru so sinoci izstrelili nosilno raketo Delta 2, ki bo na pot proti Marsu utirila amerisko samodejno sondo Mars Polar Lander.

Ce bo vse potekalo brez tezav, naj bi sonda na Marsu pristala v zacetku decembra letos, blizu njegovega juznega tecaja, in iskala sledi zmrznjene vode.

Sonda ima tudi dva manjsa penetratorja, ki ju bo odvrgla na povrsje pred vstopom v njegovo ozracje.

 


 



Pogled iz vesolja
25.9.2017 ob 19:51


Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune