|
|
Portal o astronavtiki in astronomiji
•
v
spletu od 10.12.1997 |
untitled
|
Novice - Arhiv - oktober
1998 |
<<
|
|
Houston, ZDA |
30.10.1998 |
STA |
John Glenn, 77-letni upokojeni demokratski senator in prvi American, ki je leta 1962 s sestimi
astronavti v vesoljskem plovilu Mercury obkrozil Zemljo, se je sinoci z Discoveryjem vrnil v vesolje.
Zaradi tega dogodka so se v zadnjih dneh v Cape Canaveral zgrnile vecdesettisocglave mnozice ljudi, izstrelitev
vesoljskega plovila pa je spremljalo 3800 novinarjev in snemalcev. Ostareli astronavt naj bi med drugim v vesolju
prouceval podobnosti znakov staranja in vplivov brezteznostnega prostora na telesa mladih astronavtov. Kljub temu
je Robert Heath, profesor novinarstva na univerzi v Houstonu, preprican, da Glennova misija nima nic opraviti z
znanostjo. "Gre za propagandno strategijo Nase, ki zeli obuditi zanimanje ljudi za vesoljski program, da bi
pridobila nujno potrebna financna sredstva," je dejal Heath. Meni namrec, da Nasa skusa z drugo izstrelitvijo
ameriskega junaka v vesolje delu populacije, ki je stara okrog 50 let ter hkrati politicno in poslovno izjemno
vplivna, dopovedati, da je vesolje dostopno vsem. Podobno kot Heath meni tudi Pam Mack, strokovnjakinja na podrocju
zgodovine amerikega vesoljskega programa. "Polet z vesoljskim plovilom danes vsekakor ni vec herojsko dejanje."
Kajpak se s taksnim mnenjem ne strinjajo vsi in dokazujejo, da je Glennova misija znanstveno utemeljena. David
Brandt, voditelj Ameriskega instituta za aeronavtiko in astronavtiko, je izjavil, da je Glennov polet dokaz, da
v vesoljsko plovilo ne sedejo le mladi in fizicno popolni ljudje. Devetega novembra, napoveduje Brandt, ko se bo
Glenn vrnil iz vesolja "ziv in zdrav", bomo korak blize vesoljskemu turizmu. Po njegovem bi lahko "obicajni"
Zemljani poleteli v vesolje ze cez 25 let. |
|
John Glenn
|
|
Izstrelitev Discoveryja
|
|
Kourou, Francoska Gvajana |
29.10.1998 |
STA |
Na kozmodromu Kourou v Francoski Gvajani so sinoci (sreda) ob 23.16 po srednjeevropskem casu
izstrelili 113. evropsko nosilno raketo vrste ariane.
Raketa ariane 44L je v prehodni orbiti na poti proti stalnima mestoma na geostacionarnem tiru uspeno utirila geostacionarna
telekomunikacijska satelita Afristar in GE-5. |
|
Bajkonur, Kazahstan |
25.10.1998 |
CNN |
V kozmodromu Bajkonur so uspesno izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Progress, ki bo na Mir
pripeljala sveze zaloge vode, hrane, goriva, pa tudi novoletna darila za kozmonavta. Poleg je se naprava za zaznavanje
mikrometeorjev, ki jo bosta na zunanjost Mira pritrdila kozmonavta (Gennady Padalka in Sergei Avdeyev) predvidoma
11. novembra.
Na Progressu pa je pritrjen tudi eksperiment - vesoljsko zrcalo - imenovan Znamya. Od svoje povrsine bo zaslon
odbijal svetlobo in jo usmerjal na predele Rusije, kjer je malo svetlobe. Vendar bo kolicina svetlobe pri tem eksperimentu
tako majhna, da brez natancih podatkov o legi Progressa, svetlobna tocka na nebu ne bo vidna. |
|
Cape Canaveral, ZDA |
24.10.1998 |
CNN |
NASA je uspesno izstrelila prvo sondo iz serije Deep Space (Deep Space 1). Nosilna raketa Delta
2 (7326, let 262) je vzletela ob 13:08 CET.
Sonda (v visino meri 2,5m, teza: 489,5 kg ) bo obiskala asteroid oddaljen 193 milijonov kilometrov. [slika sonde] [vec
podatkov] |
|
Francoska Gvajana |
21.10.1998 |
STA |
Ob 18:37 so v Francoski Gvajani izstrelili tretjo in hkrati predvidoma zadnjo poskusno izstrelitev
evropske nosilne rakete Ariane 5.
Raketa je v orbito ponesla maketo satelita in poskusno kapsulo za vrnitev v ozracje, ki je 90 minut po izstrelitvi
s padali pristala v Tihem Oceanu. |
|
Moskva, Rusija |
17.10.1998 |
CNN |
Ruski strokovnjaki so zaceli z dezinfekcijo prvega modula vesoljske postaje ISS. Modul Zarya
bo energetski in pogonski center nove vesoljske postaje. Sterilizacija 18 tonskega modula je potrebna pred predvideno
izstrelitvjo 20. novembra letos. |
|
|
|
|