Ameriški vesoljski raketoplan Discovery je z dvodnevno zamudo vendarle pristal na pisti št. 22 na ameriškem vojaškem letalskem oporišču Edwards v Kaliforniji. Raketoplan se je tal dotaknil ob 22:59 po srednjeevropskem času. Ameriški raketoplani sicer večinoma pristajajo na Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi, vendar je bilo to onemogočeno zaradi slabih vremenskih razmer. Discovery bi po načrtih moral nazaj na Zemljo prispeti že 22. oktobra.

Sedemčlanska ameriško-japonska posadka Discoveryja se je med odpravo STS-92 združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Vesoljci so opravili štri dolgotrajne vesoljske sprehode, med katerimi so na modul Unity pritrdili dva nova ameriška elementa. Nosilec Z1, na katerem se nahajajo žiroskopi in telekomunikacijska oprema, bo v prihodnosti služil kot opornik za pritrditev nosilcev ameriških plošč s sončnimi celicami. Na zunanjost modula Unity so pritrdili tudi združevalni tunel PMA3, ki se uporablja kot spajalno mesto za raketoplan, je pa lahko tudi vmesnik med ameriškimi in ruskimi spajalnimi mesti, ki so različnih velikosti.

Z današnjim pristankom raketoplana Discovery v Kaliforniji, se je zaključila jubilejna 100. odprava kakega ameriškega raketoplana. Čez približno teden dni bodo s pomočjo posebne različice letala Boeing 747, raketoplan Discovery prepeljali nazaj v Kennedyjevo vesoljsko središče na Floridi.

• Več o odpravi STS-92 >>
• Več o Mednarodni vesoljski postaji >>

Pristanek raketoplana