Nadaljne kratke vesti o iskanju Beagla 2 so na strani o Mars Expressu

Pristajalnemu odseku Beagle 2, ki naj bi včeraj zgodaj zjutraj pristal na Marsu, so minulo noč zopet prisluhnili, tokrat s pomočjo 76-metrske antene radijskega teleskopa observatorija Jodrell Bank v Veliki Britaniji. Žal tudi tokrat o kakršnemkoli signalu z Beagla 2 ni bilo sledu. V naslednjih dneh je predvidenih še 14 podobnih iskanj, tako s pomočjo ameriške sonde Mars Odyssey, kot z omenjenim teleskopom, a strokovnjaki ne skrivajo razočaranja. Po novem letu bo zvezo z Beaglom 2 poskušala vzpostaviti tudi matična sonda Mars Express, ki se je včeraj uspešno utirila v orbito okoli Marsa.

Z vsakim dnem je za drobcen pristajalni odsek, ki tehta le dobrih 30 kilogramov, manj upanja. Če prvi dan po predvidenem pristanku ni razprl plošč s sončnimi celicami in napolnil svojih akumulatorjev, se je njegova odprava končala že prvo noč na Marsu. Če pa je do težav prišlo med samim spustom skozi ozračje, se je Beagle najbrž raztreščil na površju planeta. Kakorkoli, če se v naslednjih dneh ne bo oglasil, vzroka za neuspeh najbrž ne bomo nikoli spoznali. Znanstveniki sicer še vedno upajo, da je morda prišlo le do napake v delovanju sondinega računalnika in da se bo Beagle vendarle oglasil.

Piše Simon Zajc
Dopolnjeno: 25.12.2003 ob 08:10

Prvi telemetrijski podatki kažejo, da se je samodejna vesoljska sonda Mars Express uspešno utirila v začasno orbito okoli Marsa. To je prva evropska odprava k rdečemu planetu. Sonda je ob 03:47 za 37 minut vžgala svoj raketni motor in se pustila ujeti Marsovi gravitaciji. Podrobnejši podatki o orbiti bodo znani kasneje, predvidoma pa naj bi se sonda nahajala v eliptični orbiti z višino med 400 in 188.000 kilometrov ter naklonom okoli 10° glede na ekvator. Sonda bo v naslednjih tednih naklon orbite spremenila.

Prva priložnost za sprejem signala s pristajalnega odseka Begale 2 pa se je iztekla brez uspeha. Ameriška sonda Mars Odyssey, ki je mesto pristanka preletela, ni zaznala nobenega signala, so sporočili iz ameriške vesoljske agencije NASA. Evropske strokovnjaki zaradi tega še niso zaskrbljeni, Beaglu 2 bodo znova poskušali prisluhniti danes zvečer, tokrat s pomočjo radijskega teleskopa na Zemlji. Strokovnjaki menijo, da je odsek zagotovo pristal na Marsu, ni pa znano, v kakšnem stanju je.

Piše Simon Zajc
Objavljeno: 25.12.2003 ob 04:05

Pristajalni odsek Beagle 2 (slika 1), ki se je pred dnevi ločil od matične sonde Mars Express, naj bi danes, ob 03:54 po srednjeevropskem času, pristal na Marsu in sicer na območju Isidis Planitia. Za zdaj še ni znano, ali mu je to dejansko uspelo. Nadzorniki, ki v središču ESOC čakajo na signal z rdečega planeta, pa so samodejni vesoljski sondi Mars Express (slika 2) še pred tem poslali ukaz, naj se utiri v orbito okoli Marsa. To naj bi se bilo zgodilo okoli 04:00 po našem času. Nove informacije o stanju obeh sond bodo strokovnjaki evropske vesoljske agencije ESA pridobili tekom dneva.

Prva priložnost za sprejem signala z Beagla 2 bo danes zjutraj okoli sedme ure, takrat mu bo iz Marsove orbite prisluhnila ameriška sonda Mars Odyssey, ki bo morebiten signal nato posredovala na Zemljo. Naslednja možnost za sprejem Beaglovega signala, ki je sicer izredno šibek, bo nekaj pred polnočjo zvečer, takrat mu bodo prisluhnili z radijskim teleskopom observatorija Jodrell Bank v Veliki Britaniji. Za komunikacijo s pristajalnim odsekom bo kasneje skrbela sonda Mars Express, ki bo podatke s površja planeta posredovala na Zemljo.

Sondo Mars Express z Beaglom 2 so z ruskega kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu izstrelili 2. junija letos. Iz orbite bo fotografirala površje Marsa, izdelala mineraloški zemljevid njegovega površja, opazovala sestavo atmosfere, s pomočjo radarja pa bo prodrla tudi nekaj kilometrov pod površje, kjer bo iskala zaloge vode. Glavna naloga Beagla 2 bodo geološke, mineraloške in kemijske raziskave okolice mesta pristanka, iskal pa bo tudi znake morebitnega življenja.

Če je šlo vse po načrtu je pristanek Beagla 2 potekal takole: dobrih sedem minut pred pristankom je Beagle 2, zaprt v toplotni ščit, začel spust proti Marsovemu površju, drvel je s hitrostjo 20.000 km/h. Po vstopu v atmosfero je odprl manjše padalo, hitrost se je zmanjšala na 1.174 km/h, do pristanka pa so bile še dobre štiri minute. Slabo minuto kasneje, na višini 2,6 km, se je odprlo glavno padalo, hitrost je padla na 335 km/h, vklopil pa se je tudi radarski višinomer. Nato je odpadel toplotni ščit in pri hitrosti 56 km/h oz. na višini 275 metrov so se na obodu odseka napihnile tri zračne blazine. Po prvem dotiku s tlemi je bilo odvrženo padalo, pristajalni odsek pa se je še nekajkrat odbil od tal in se nato ustavil (slika 1, zgoraj). Zračne blazine so se nato izpraznile in Beagle 2 se je odprl kot školjka ter razprostrl sončne celice (slika 1, spodaj). Ali se je to dejansko zgodilo, bomo izvedeli v naslednjih dneh.

Brez pisnega dovoljenja avtorja je vsebino te strani (besedilo, slike,...) prepovedano uporabljati ali posredovati drugam.

• Mars Express / Beagle 2
• Beagle 2 se je ločil od Mars Expressa (19.12.'03)

Beagle 2 (Slika 1)

Mars Express (Slika 2)

Nadzorno središče v Nemčiji