Ameriško robotsko vozilo Spirit je davi uspešno pristalo na Marsu. Pristajalni odsek se je pravilno odprl in osvobodil vozilo, ki je že razvilo plošče s sončnimi celicami in iztegnilo nosilec kamere. Na Zemljo so že prispele prve črnobele fotografije z Marsa, iz kraterja Gusev, v katerem je pred milijoni let morda bilo jezero. Vozilo je pristalo na ravni podlagi, v okolici pa so manjši kamni, ki, kot kaže, za vožnjo ne bodo predstavljali večjih ovir (slika spodaj). Spirit je za Vikingoma 1 in 2 (1976) ter Pathfinderju (1997) četrta ameriška sonda, ki je uspešno pristala na rdečem planetu.

Panorama okolice pristanka Spirita. Premikaj z miško.
 

Piše Simon Zajc
Objavljeno: 04.01.2004 ob 05:55

Davi ob 05:25 po srednjeevropskem času je na Marsu, natančneje v velikem kraterju Gusev, pristalo ameriško robotsko vozilo Spirit (MER-A). Nasini strokovnjaki v nadzornem središču so ob 05:35 prejeli signal (radijski signal potrebuje za pot med Zemljo in Marsem dobrih devet minut), ki je potrdil stik vozila s površjem, čez 13 minut (ob 05:53) pa se je vozilo znova oglasilo. Zaenkrat kaže, da je bil pristanek uspešen. Natančnejši podatki o stanju Spirita bodo dosegljivi tekom dneva, do večera pa naj bi na Zemljo prispele tudi prve fotografije.

Komunikacija med vozilom in nadzornim središčem v Pasadeni lahko poteka neposredno ali pa s pomočjo dveh ameriških sond (Mars Odyssey in Mars Global Surveyor), ki sta že nekaj let v orbiti okoli Marsa. Samodejno vesoljsko sondo MER-A so sicer izstrelili 10. junija letos, k rdečemu planetu pa je prispela po 208 dneh, oziroma po prepotovanih 302,6 milijonih kilometrov.

Danes zjutraj ob 03:55 po našem času se je sonda s sprednjim koncem obrnila k planetu. Deset minut kasneje se je od servisnega odseka s pogonom in sončnimi celicami, ki je bil potreben le med potovanjem k Marsu, ločil pristajalni odsek z robotskim vozilom. Pristajalni odsek, zaprt v zaščitno školjko, je ob 05:20 vstopil v Marsovo atmosfero in začel ognjeni spust (slika 1).

Odsek je v atmosfero priletel s hitrostjo 19.440 km/h, že čez štiri minute pa se je zaradi trenja hitrost zmanjšala na 1.548 km/h. Takrat, približno 8,5 kilometra nad površjem, se je najprej odprlo padalo, nekaj sekund kasneje pa je odpadel še spodnji toplotni ščit. Kmalu zatem se je izpod zgornjega dela zaščitne školjke s padalom na 20 m dolgi vrvi spustil 544-kilogramski pristajalni odsek v obliki tetraedra (slika 2).

Osem sekund pred pristankom so se napolnile zračne blazine na zunanjosti odseka, dve sekundi kasneje pa so spust dodatno upočasnile tri zaviralne rakete na zgornjem delu zaščitne školjke (slika 3). Okoli 10 metrov nad površjem se je prerezala povezovalna vrv in pristajalni odsek je sam padel k tlom. Približno 15-krat se je še odbil od tal in se po okoli deset minutah končno ustavil (slika 4).

Pol ure po pristanku bodo zračne blazine splahnele in stranice odsluženega pristajalnega odseka se bodo odprle. Robotsko vozilo z maso 180 kg bo razprlo plošče s sončnimi celicami, nato pa bo s kamerami opazovalo okolico (slika 5). Pristajalnega odseka ne bo zapustilo še vsaj teden dni, saj morajo strokovnjaki najprej preučiti okolico.

Brez pisnega dovoljenja avtorja je vsebino te strani (besedilo, slike,...) prepovedano uporabljati ali posredovati drugam.

• Več o odpravi Mars Exploration Rovers

• Proti Marsu izstrelili ameriško sondo Spirit (MER-A)

Ponazoritev pristanka

Krater Gusev