Evropska samodejna vesoljska sonda Smart-1, ki je pred dvema mesecema začela obkrožati Zemljin naravni satelit Luno, bo konec januarja dosegla predvideno delovno orbito. Sonda naj bi Luno raziskovala pol leta. Koncem julija bo zaradi motenj, ki jih povzroča Zemlja, njena orbita postala nestabilna in v spirali se bo začela spuščati proti Mesecu, kamor bo na koncu tudi strmoglavila. Vendar pa strokovnjaki poskušajo takšen konec odprave nekoliko odložiti. Motor na ionski pogon, ki je sondo pripeljal do Lune, se je namreč izkazal za učinkovitega, saj je med potjo porabil nekaj kilogramov goriva manj kot so predvidevali. V rezervoarju je tako ostalo med 6,6 do 10 kg ksenona, kar bo bržkone zadoščalo za ponovno stabilizacijo orbite in podaljšanje odprave. Sonda se trenutno nahaja v orbiti z višino med 2.751 in 6.941 km, Luno pa opazuje s petimi instrumenti, med drugim tudi s kamero. Na eni izmed fotografij, ki jih je že poslala na Zemljo, je krater Pythagoras s premerom 120 km. Krater ima dokaj ravno dno z vrhom v središču in terasaste, do 5 km visoke stene.

   » Evropska vesoljska sonda Smart-1 prispela v Lunino orbito

Pythagoras. Klikni za večjo sliko