Znanstveniki že leta iščejo primerno mesto za postavitev postojanke na Zemljinem naravnem satelitu Luni. Raziskovanje je postalo bolj poglobljeno po objavi načrta za raziskovanje vesolja, ki ga je ameriški predsednik Bush predstavil lani in predvideva vrnitev človeka na Luno med leti 2015 in 2020. Ena izmed možnosti je, da bi postojanko postavili na vzpetini v bližini Luninega severnega tečaja. Znanstveniki tam iščejo mesto, kjer Sonce nikdar ne zaide. Pred kratkim jim je tako uspelo najti mesto na vzpetini na severnem robu 73-kilometrskega kraterja Peary, ki je bržkone vedno obsijano s sončno svetlobo. To je zelo pomembno, saj bi postajo bržkone oskrbovali z električno energijo, pridobljeno prav s sončnimi celicami. Pa tudi "podnebje" (Luna namreč nima omembe vredne atmosfere) je blizu severnega tečaja ugodnejše, temperatura je namreč stalna in znaša okoli -50°C. Med nočjo in dnem je na Luni sicer precejšnja razlika, ponoči temperatura na ekvatorju pade do -180°C, podnevi pa se povzpne do +100°C. Znanstveniki so do najdbe prišli s preučevanjem petdesetih slik, ki jih je pred leti posnela ameriška sonda Clementine. Luno pa pravkar obkroža in raziskuje evropska sonda Smart-1, ki tudi išče vedno prisojne vrhove v bližini severnega pola. V ta namen ima kamero, ki je prilagojena za fotografiranje v neugodnih svetlobnih razmerah.

   » Bush: leta 2015 vrnitev na Luno
   » Evropska sonda Smart-1

Osvetljene stene kraterjev v bližini Luninega severnega tečaja.
Posnela sonda Smart-1.

Odstotek osvetljenosti površja v okolici severnega tečaja.