Iz nadzornega središča v nemškem Darmstadtu so sporočili, da je evropska samodejna vesoljska sonda Mars Express, ki od konca leta 2003 obkroža Mars, uspešno razvila vse tri zložljive antene radarja Marsis. Tri antene, dve sta dolgi 20 metrov, tretja, ki je nanju pravokotna, pa 7 metrov, so razvili med 2. majem in 19. junijem letos. Med razvijanjem prve je sicer prišlo do težav, ko se eden izmed zatičev ni zaskočil, a jim je to v nekaj dneh uspelo odpraviti. Preizkus radarja so uspešno opravili 19. junija, ko so ga prvič vključili. Marsis deluje tako, da ponoči, ko instrumenta ne moti ionosfera, proti planetu pošilja radijske valove in lovi njihove odmeve. Znanstveniki na ta način opazujejo zgradbo Marsovega površja in podzemlja do globine nekaj kilometrov. Želijo ugotoviti, ali so pod površjem morda podzemna jezera z vodo. Podnevi pa bodo z Marsisom opazovali sestavo zgornjih plasti atmosfere. Instrument so razvili na Univerzi v Rimu v sodelovanju z Nasinim laboratorijem za reaktivni pogon (JPL).

   » Odpravili težavo z anteno na sondi Mars Express
   » Več o evropski sondi Mars Express

Ilustracija Mars Expressa
z radarskimi antenami