Ameriška vesoljska agencija NASA je na današnji novinarski konferenci podrobneje predstavila načrt, po katerem naj bi se astronavti še pred koncem naslednjega desetletja, natančneje do leta 2018, vrnili na Zemljin naravni satelit Luno. S tem je potrdila neuradne informacije, o katerih smo na vesolje.net-u pisali pred dvema mesecema. NASA pravi, da kljub podobnosti, ne bo šlo za ponovitev programa Apollo. Na Luni tokrat nameravajo ostati in zgraditi postojanko, ki bi bila prvi korak na poti k Marsu in naprej v vesolje. Potovanje se bo začelo kmalu in sicer z razvojem novega vesoljskega plovila, ki bo nadomestilo raketoplane.

Plovilo, imenovano CEV (Crew Exploration Vehicle, raziskovalno plovilo s posadko), bo sestavljeno iz stožčaste kapsule in valjastega servisnega odseka. Podobno bo tistemu iz programa Apollo, toda trikrat večje. V njem bodo na Luno poleteli štirje astronavti, sicer pa bo dovolj prostorno za šest potnikov (odvisno od odprave). Bilo naj bi naj bi 10-krat varnejše od raketoplana, prav tolikokrat pa naj bi ga lahko ponovno uporabili. Pristalo bo s pomočjo padal in sicer na kopnem, lahko pa tudi v vodi. Razvili naj bi ga do leta 2011, torej kmalu zatem, ko bodo prenehali uporabljati raketoplane (predvidoma 2010). Sprva bodo CEV uporabljali za prevoz astronavtov do Mednarodne vesoljske postaje.

Kot predvideva načrt, bodo plovilo CEV in lunarni modul z dodatno raketno stopnjo izstrelili ločeno. Najprej bodo izstrelili lunarni pristajalni modul, nato pa se mu bo v orbiti pridružil CEV s posadko. Raketna stopnja ju bo pognala proti Luni in se ločila. Za razliko od pristajalnega modula iz programa Apollo, ki je lahko pristal le v bližini Luninega ekvatorja, novi lahko pristane kjerkoli na Zemljinem naravnem satelitu. Posadka štirih vesoljcev bo sprva na Luni ostala od štiri do sedem dni, kasneje pa nameravajo postaviti stalno postojanko, najbrž v bližini južnega tečaja. Ta bi omogočala do šestmesečno bivanje.

NASA bo za potrebe programa razvila dve novi nosilni raketi, obe pa bosta izdelani tudi iz že obstoječih delov raketoplanovega zunanjega rezervoarja in štartnih raket na trdno gorivo. Težko nosilko za izstrelitev pristajalnega modula bo poganjalo pet raketoplanovih glavnih motorjev in dve podaljšani štartni raketi, v nizko zemeljsko orbito pa bo lahko ponesla do 125 ton tovora (zadnja slika levo). Za izstrelitev plovila CEV načrtujejo manjšo nosilko (desno), zasnovano na raketoplanovi štartni raketi z dodatno stopnjo z enim motorjem nad njo. V obeh primerih bosta kapsula oziroma lunarni modul na vrhu rakete.

Ilustraciji plovila CEV (zgoraj kapsula, spodaj servisni odsek s sončnimi celicami) in pristajalnega lunarnega modula (desno).

   » Neuradne informacije o ameriških načrtih za vrnitev na Luno

Astronavti ob lunarnem modulu.
Klikni za večjo sliko

CEV z lunarnim modulom.
Klikni za večjo sliko

Plovilo CEV z reševalno raketo.
Klikni za večjo sliko

Raketi z lunarnim modulom (levo) in plovilom CEV. Klikni za večjo sliko