Evropska vesoljska sonda Mars Express je s spektrometrom OMEGA v enem marsovskem letu (687 zemeljskih dneh) preučila že 90 odstotkov Marsovega površja. Znanstveniki iz francoskega inštituta za astrofiziko so na podlagi podatkov o mineraloški sestavi površja, ki jih je posredovala sonda, postavili tezo o treh geoloških obdobjih Marsa. Podatki kažejo, da so velike površine stoječe vode najbrž lahko obstajale le v najzgodnejšem obdobju ("phyllosian"), pred 4,5 do 4,2 milijardami let. V tem obdobju, za katerega menijo, da je bilo toplo in vlažno, so nastale glinene plasti, ki so se ohranile vse do danes. Za drugo obdobje ("theiikian"), ki je trajalo do pred 3,8 milijardami let, so značilni pogosti in po vsem planetu razširjeni izbruhi vulkanov, ki so povzročili spremembo podnebja in kisel dež. Sledilo je zadnje in najdaljše obdobje ("siderikian"), ki traja še danes. Voda skoraj ne igra več nobene vloge, le redka atmosfera še počasi oblikuje površje. V tem obdobju je Mars dobil rdečo barvo.

Več o sondi Mars Express

Ilustracija sonde Mars Express

Označena so območja, kjer je spektrometer OMEGA odkril
z vodo bogate minerale