Ameriški astronomi so s pomočjo vesoljskih teleskopov, evropskega XMM-Newton in japonskega Suzaku (Astro-E2), v okolici nevtronskih zvezd zaznali ukrivljenost prostora-časa, kot jo predvideva splošna teorija relativnosti Alberta Einsteina. Nevtronska zvezda je ostanek supernove oz. zelo zgoščena sredica nekdanje zvezde orjakinje. Snov v njej, ki je je več kot jo ima Sonce, je stisnjena na velikost krogle s premerom nekaj deset kilometrov. Za primerjavo: skodelica snovi iz nevtronske zvezde bi bila težja od najvišje gore Everest. S teleskopoma, ki krožita v zemeljski orbiti, so opazovali dvozvezdja Serpens X-1, GX 349+2 in 4U 1820-30. Nevtronska zvezda zaradi močne gravitacije srka snov iz bližnje zvezde, ta pa v obliki vročih plinov kroži okrog nje v akrecijskem disku. Znanstveniki so preučili spektralno črto atomov železa, ki nevtronsko zvezdo obkrožajo s 40 odstotki hitrosti svetlobe. Zaradi izredne hitrosti in Dopplerjevega pojava, je črta nesimetrično razširjena in popačena. Ukrivljenost prostora-časa v bližini nevtronske zvezde pa spektralno črto železa premakne med daljše valovne dolžine. Kot vse kaže, nevtronske zvezde snov zbirajo na podoben način kot črne luknje, v katerih pa je snov še gostejša. Znanstveniki so izračunali, da imajo opazovane nevtronske zvezde premer med 29 in 33 km, so sporočili iz evropske vesoljske agencije ESA, ki upravlja s teleskopom XMM-Newton.