Ameriška samodejna vesoljska sonda Phoenix, ki je pred 11 dnevi pristala na Marsu, kljub manjšim težavam uspešno raziskuje okolico mesta pristanka na severnem polarnem območju rdečega planeta. Strokovnjaki so opazili možnost, da bi v spektrometru samodejnega kemijskega laboratorija (TEGA) lahko prišlo do kratkega stika, zato stanje naprave dodatno preučujejo. Tudi vratca, ki vodijo v enega od prostorov za segrevanje vzorcev, se niso povsem odprla. Odprtina, velika nekaj manj kot 4x10 cm, naj bi kljub temu zadostovala za vnos prsti. Strokovnjaki so doslej že dvakrat uspešno preizkusili 2,3 metra dolgo robotsko roko, s katero se je sonda dotaknila Marsovih tal in z zajemalno žlico zajela ter nato odvrgla dva vzorca. V rdeči prsti so opazili neznano belo snov, za katero domnevajo, da bi lahko bila sol ali led. Načrtujejo, da bodo prvo kemijsko analizo prsti opravili v naslednjih dneh. S kamero na robotski roki je strokovnjakom uspelo fotografirati tla pod sondo. Izkazalo se je, da so raketni motorji med pristankom odpihnili tanko plast prsti in razkrili neznano belo tvorbo, za katero znanstveniki domnevajo, da je led. Z mikroskopsko kamero so posneli tudi vzorec prašnih delcev, manjših od desetine premera človeškega lasa, ki so se ujeli na 3-milimetrsko past iz silikona. Phoenixovo odpravo nekoliko ovira nezanesljivo delovanje radijskih naprav na ameriških sondah Mars Reconnaissanece Orbiter in Mars Odyssey, ki sta v orbiti okrog Marsa in posredujeta ukaze z Zemlje.

Delno odprta vratca enega od prostorov samodejnega kemijskega laboratorija
 (TEGA) za analizo vzorcev marsovske prsti.

Sonda Phoenix prvi dan na Marsu v dobrem stanju
Pridružite se pogovoru o sondi Phoenix
Ameriška samodejna vesoljska sonda Phoenix
Galerija Phoenixovih fotografij s površja Marsa

Vdrtina, ki jo je pustila roka
Za prikaz večje slike klikni na sličico

Pogled pod pristajalni odsek sonde
Za prikaz večje slike klikni na sličico

Vzorec prsti v zajemalni žlici
Za prikaz večje slike klikni na sličico

Ilustracija sonde Phoenix