Evropska samodejna vesoljska sonda Mars Express, ki od leta 2003 preučuje Mars, je prejšnji teden letela blizu njegove lune Fobos. V sredo, 3. marca, se je ob 21:55 po srednjeevropskem času na vsega 67 kilometrov približala največji od dveh Marsovih lun. Tako blizu Fobosa ni doslej letela nobena sonda. Mars Express med mimoletom namenoma ni oddajal nobenih podatkov razen osnovnega nosilnega signala. Iz nadzornih postaj na Zemlji so sondi po radijskih valovih poslali signal, ki ga je sonda nato odbila nazaj. Glede na trenutno oddaljenost Marsa od Zemlje je signal v obe smeri potoval trinajst minut in osem sekund. Iz neznatnih sprememb frekvence vrnjenega signala bodo znanstveniki Evropske vesoljske agencije (ESA) pridobili natančne podatke o vplivu Fobosovega težnostnega polja na sondo. Tako bodo izvedeli več o sestavi te nenavadne lune, ki verjetno ni povsem trdno telo. Znanstveniki menijo, da je Fobos porozen in ga verjetno sestavljajo kupi kamenja, med katerimi je prazen prostor.

Podatki o evropski vesoljski sondi Mars Express

Ilustracija sonde Mars Express