|
|
 |
Portal o astronavtiki in astronomiji
•
Centralno
Vesolje od leta 1997 •
RSS
z novicami |
Osebnosti - Komarov, Vladimir
 |
Osebnosti - Komarov, Vladimir |
|
 |
 |
| Država: Rusija |
| Ime: Vladimir Mihajlovič Komarov |
| Mesto rojstva: Moskva |
| V astronavtiki od: 1960 |
| Datum rojstva: 16.03.1927 |
| Datum smrti: 24.4.1967 |
|
Vesoljski poleti:
| Plovilo: |
Start: |
Pristanek: |
Dolžina leta: |
Funkcija: |
| Voshod
1 |
12.10.1964 |
13.10.1964 |
1d 0h17m |
PL |
| Opis: |
| Prva veččlanska posadka v vesoljskem plovilu. |
| Plovilo: |
Start: |
Pristanek: |
Dolžina leta: |
Funkcija: |
| Sojuz
1 |
23.04.1967 |
24.04.1967 |
1d 2h48m |
PL |
| Opis: |
| Zaradi napake pri odpiranju padala je ob pristanku umrl. |
| Število poletov: |
Skupaj ur v vesolju: |
Razno: |
| 2 |
2d 3h05m |
11. človek v
vesolju |
|
|
Kozmonavt "stevilka sedem" Vladimir
Komarov, ki je izgubil življenje 24. aprila 1967, je bil prvi človek, ki se je
ponesrečil med vesoljskim poletom. Še vedno pa niso pojasnjene vse okoliščine
nesreče.
Prvi inženir med vesoljci, prvi poveljnik veččlanske posadke vesoljske ladje (Voshod 1) in prvi kozmonavt, ki je dvakrat
poletel v vesolje, se je ponesrečil pri preizkušanju načelno nove vesoljske ladje vrste
sojuz. Nesreča je odjeknila po vsem svetu
potem, ko se je v zgodnjih jutranjih urah, 24. aprila 1967, med pristajanjem blizu Orska v
Rusiji ponesrečil kozmonavt Volodja Komarov, ki je zaradi svojega znanja in človeških
lastnosti užival med vesoljci in vesoljskimi strokovnjaki izjemen ugled. Do nesreče je
prišlo, ker so se zapletle vrvi padal. Vesoljska ladja Sojuz 1 je padla z višine sedmih
kilometrov, se razbila in zgorela. Polet je trajal komaj en dan, dve uri, 47 minut in eno
sekundo.
V ZSSR bi morali dan po izstrelitvi Sojuza 1
izstreliti še Sojuz 2 s tremi vesoljci.
Nato bi se prvič v zgodovini vesoljski ladji s posadko združili. Toda izstrelitev Sojuza 2 so Sovjeti potiho opustili. Po
prvotnih načrtih bi morala dva kozmonavta v skafandrih preko vesolja prestopiti iz Sojuza 2 v Sojuz 1 in se na Zemljo vrniti s Komarovom.
Tako bi pridobili izkušnje za kasnejši prestop iz matične vesoljske ladje v lunarni
modul. Pri poletu na Luno in nazaj bi moral kozmonavt, ki bi pristal na Luni, izvesti dva
takšna prestopa. Kasneje so se Sovjeti odrekli poletom svojih vesoljcev na Luno in pred
svetovno javnostjo celo skrivali takšen namen.
Polet sovjetskega vesoljca, ki je tudi sam sanjal da bo poletel na Luno, se je začel 23.
aprila 1967, ob 5.35 po srednjeevropskem času, brez napovedi, kot je bilo takrat v
Sovjetski zvezi v navadi. Celo vesoljčeva žena Valentina ni vedela, da je mož v
vesolju, dokler je ni o tem 25 minut po izstrelitvi po telefonu obvestil možev tovariš.
O okoliščinah in vzrokih nesreče polkovnika Komarova je po 32 letih še vedno nekaj
nejasnosti.
Eno od njih mi je 4. aprila 1999 v Centru za upravljanje poletov v Koroljovu pri Moskvi
pojasnil dolgoletni namestnik vodje tega središča Viktor Blagov. Po usmeritvi v prostoru
se je Sojuz 1 vračal na Zemljo na
balističen način... Znano je, da je takšen način vrnitve za ladje vrste sojuz neobičajen in predviden le v skrajnem
primeru.
| Vladimirja Komarova so posmrtno še drugič
odlikovali z redom junaka ZSSR. Na Aleji kozmonavtov v Moskvi so mu postavili doprsni kip,
žara s pepelom Komarova pa je shranjena na častnem mestu v kremeljskem zidu. Po Komarovu
so kasneje poimenovali krater na Luni, častno diplomo Mednarodne letalske federacije FAI,
znanstveno raziskovalno ladjo sovjetske akademije znanosti, naselja, ulice in šole v ZSSR
in v drugih državah. Na kraju nesreče so kasneje vojaki iz bližnjega oporišča ali
kasarne postavili spomenik na katerem sta simbolično ponazorjena oba vesoljska poleta:
uspešni in neuspešni. |
. |
 |
Spomenik na kraju
nesreče pri Orsku |
|
Na dan pristanka astronavtov Apolla 12 na Luni, 19. novembra
1969, je bil v Ljubljani ustanovljen in po prvi neposredni žrtvi vesoljskih poletov
poimenovan tudi Astronavtsko
raketarski klub Vladimir M. Komarov. |
|
|
|
