|
|
 |
< vesolje.net > Astronavtika - ruska vesoljska postaja Mir
 |
Vesoljska postaja Mir sodi v tretjo generacijo vesoljskih
postaj, saj je bazni modul postaje, ki je bil izstreljen 19. februarja 1986, prvikrat
opremljen s šestimi spajalnimi mesti. To je omogočilo, da je z naknadno priključitvijo
astrofizikalnega modula Kvant 1 leta 1987, modula Kvant 2 z dodatno opremo leta 1989,
tehnološkega modula Kristal leta 1990, modula Spekter leta 1995 in modula Priroda leta
1996 v vesolju nastala prva modularna orbitalna postaja. Novembra 1995 je ameriški
vesoljski raketoplan Atlantis na postajo Mir priklopil manjši ruski spajalni modul, ki je
v letih 1995 do 1998 olajšal združitve ameriških vesoljskih raketoplanov Atlantis,
Endeavour in Discovery. Tako postajo zdaj sestavlja skupno šest večjih in en manjši
modul. Na enak način 16 držav na čelu z ZDA
in Rusijo sestavlja Mednarodno vesoljsko
postajo (MVP).
Astronavtika: Kako
so strmoglavili Mir >>
Zanimivosti: Radioamaterska zveza z Mirom
>> |
Ime modula |
Masa |
Dolžina |
Naj. premer |
Prostornina |
Sončne c. |
Bazni modul |
20.900 kg |
13,13 m |
4,15 m |
90 m3 |
3 x 76 m2 |
Kvant |
11.050 kg |
5,8 m |
4,15 m |
40 m3 |
2 x 70 m2 |
Kvant-2 |
18.500 kg |
12,4 m |
4,35 m |
61,3 m3 |
2 x 53 m2 |
Kristall |
19.640 kg |
11,9 m |
4,35 m |
60,8 m3 |
1 x 30 m2 |
Spektr |
19.640 kg |
12 m |
4,35 m |
61,9 m3 |
4 (3) x 35 m2 |
Priroda |
19.700 kg |
12 m |
4,35 m |
66 m3 |
- |
 |
Skice, fotografije modulov: |
|
 |
Bazni modul |
Kvant |
Kvant 2 |
Kristall |
Spektr |
Priroda |
Notrajnost modula Kvant 1 |
Modul Kvant 2, v ozadju sojuz TM |
Modul Priroda v izdelavi |
Sojuz, v ozadju Priroda |
Zgodba o koncu ruske vesoljske postaje Mir...
 |
|
|
|
|
|
