ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    



12.12.2017
Sonce vzide ob 07:35
Sonce zaide ob 16:16
Dan traja 08h, 41m
Astronomski mrak:
do 05:44 in od 18:06
Luna vzide ob 01:25
Luna zaide ob 13:34



13.12.2017
Sonce vzide ob 07:35
Sonce zaide ob 16:16
Dan traja: 08h, 41m
Astronomski mrak:
do 05:45 in od 18:07
 
 

 


Portal Vesolje.net ni
porabnik proračunskih
sredstev Republike
Slovenije in ne
 predstavlja stroška
 za davkoplačevalce.


 



Portal o astronavtiki in astronomiji
    20 let na spletu - od 10.12.1997

Program Apollo - Apollo 11
Program Apollo - Apollo 11

 


Fotografije:

Armstrong, Collins, Aldrin

Vzlet Saturna V
Sestop
Aldrin
Redka fotografija Armstronga na Luni
Lunarni modul
Ploscica s poslanico
Armstrong v LM
Maticna ladja v orbiti okoli Lune
Spet na Zemlji
Video:
Videokolaz - posnetki iz odprave
videokolaž - avi
Zvok:
That's one small...
prve besede - wav

Odprava

Izstrelitev/Pristanek

Posadka: Neil A. Armstrong, Edwin E. Aldrin, Michael Collins

Apollo 11

16.07.1969/24.07.1969

Oznaka

Trajanje poleta

1969-059A

8d 3h 19m


Opis

 


Emblem Apollo 11 so izstrelili 16. julija 1969 ob 14.32 po takratnem srednjeevropskem času s pomočjo supertežke nosilne rakete saturn 5. Televizijski in radijski prenos izstrelitve je po nekaterih ocenah gledala in poslušala približno milijarda ljudi. V vesoljskem centru na Floridi se je takrat zbralo rekordno število gledalcev, približno 3500 novinarjev in kakih 20 tisoč politikov, filmskih zvezd in drugih pomembnih oseb.

Po ločitvi Orla od matične vesoljske ladje Apolla 11, imenovane tudi Columbia, ki je nato z astronavtom Michaelom Collinsom še naprej krožila v orbiti Lune, kot njen umetni satelit, sta se astronavta Armstrong in Aldrin v lunarnem modulu, ki se je gibal samodejno, bližala predvidenemu kraju pristanka.

Colins je imel z obema vesoljcema radijsko zvezo, a si televizijskega prenosa prvih korakov na Luni seveda ni mogel ogledati.

Človek je na Luni prvič pristal 20. julija 1969 ob 21:17:40 CET po napetem iskanju varnega mesta pristanka lunarnega modula Orel (Eagle). Lunarni modul, v katerem sta bila Neil Armstrong in Edwin Aldrin, je bil usmerjen proti kraterju polnem kamenja. Zato je Armstrong ročno vodil plovilo in iskal primerno mesto za pristanek izven kraterja. Lunarni modul je po pristanku imel le še za 10 do 40 sekund goriva, namenjenega pristajalnim manevrom. Vse se je vendarle končalo srečno.

Ko se je Armstrong spustil po devetih prečkah lestve na eni od štirih pristajalnih nog "pajka", je sporočal: "Sem na zadnji stopnici... Zdaj sem na podpornem krožniku Orlove noge. Noga lunarnega modula se je v površinsko plast pogreznila samo za štiri ali pet centimetrov. Površje je videti drobnozrnato...kot najfinejši puder."

Armstrong je za trenutek obstal, se lahno obrnil na desno, previdno stegnil levo nogo in napravil okoren, neroden korak na površje Meseca. Neil je na površje Lune stopil 21. julija 1969 ob 03:56:20 CET. Prve besede človeka na Luni so bile: "That's one small step for (a) man, one giant leap for mankind" ali po slovensko: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo".

Dvajset minut se je Armstrong po luninih tleh sprehajal sam, nato pa mu je po isti poti sledil še Edwin Aldrin. Prvi sprehod dveh vesoljcev na drugem nebesnem telesu je trajal dve uri in 32 minut. Nabrala sta 21,4 kilograma vzorcev in postavila pribore za znanstvene meritve.

Vse fotografije na površju je posnel Armstrong, zato je na teh fotografijah viden le Aldrin. Edine fotografije Armstronga so črnobeli posnetki 16 mm avtomatske kamere v lunarnem modulu.

Po končanem sprehodu po luninem površju sta astronavta v lunarnem modulu opisala vonj prahu, ki je ostal na njunih oblekah, kot nekaj podobnega vonju smodnika.

Vesoljca sta 21 ur, 36 minut in 17 sekund po pristanku s pomočjo zgornje stopnje lunarnega modula z Lune uspešno vzletela. Spodnja stopnja je ostala na Luni in je služila za vzletno ploščad. Na njej je pritrjena pozlačena ploščica s poslanico takratnega ameriškega predsednika Nixona: "Prišli smo v miru za vse človeštvo."

Zgornji del Orla se je ponovno združil z matično ladjo, imenovano tudi komandno-servisni modul (KSM). S pomočjo vžiga glavnega motorja na servisnem delu KSM je ladja poletela proti Zemlji. Komandni modul z vesoljci je 24. julija 1969, po 195 urah, 18 minutah in 35 sekundah poleta od Zemlje do Lune in nazaj, v Tihem oceanu, 1530 km jugozahodno od Havajev, srečno pristal. Skupen čas celotnega poleta je odstopal od načrtovanega le za pol sekunde. Po poletu so bili astronavti, zaradi bojazni pred morebitnimi bakterijami z Lune, še 18 dni v karanteni.

S.Z., V.K.

Dodatno

 


Naprej >>

Govor ameriškega predsednika v primeru nesreče

Naprej >> Osebnosti: Neil A. Armstrong
Naprej >> Osebnosti: Edwin E. Aldrin
Naprej >> Osebnosti: Michael Collins


http://vesolje.net - info@vesolje.net

 



Pogled iz vesolja
11.12.2017 ob 21:43


Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune