|
|
 |
Opis |
|
 |
 |
Apollo 11 so izstrelili 16. julija 1969 ob
14.32 po takratnem srednjeevropskem času s pomočjo supertežke nosilne rakete saturn 5.
Televizijski in radijski prenos izstrelitve je po nekaterih ocenah gledala in poslušala
približno milijarda ljudi. V vesoljskem centru na Floridi se je takrat zbralo rekordno
število gledalcev, približno 3500 novinarjev in kakih 20 tisoč politikov, filmskih zvezd in
drugih pomembnih oseb. |
Po ločitvi Orla od matične vesoljske ladje Apolla 11,
imenovane tudi Columbia, ki je nato z astronavtom Michaelom Collinsom še naprej krožila
v orbiti Lune, kot njen umetni satelit, sta se astronavta Armstrong in Aldrin v lunarnem
modulu, ki se je gibal samodejno, bližala predvidenemu kraju pristanka.
Colins je imel z obema vesoljcema radijsko zvezo, a si televizijskega prenosa prvih korakov
na Luni seveda ni mogel ogledati.
Človek je na Luni prvič pristal 20. julija 1969 ob 21:17:40 CET po napetem iskanju varnega mesta pristanka lunarnega modula
Orel (Eagle). Lunarni modul, v katerem sta bila Neil Armstrong in Edwin Aldrin, je bil
usmerjen proti kraterju polnem kamenja. Zato je Armstrong ročno vodil plovilo in iskal
primerno mesto za pristanek izven kraterja. Lunarni modul je po
pristanku imel le še za 10 do 40 sekund goriva, namenjenega pristajalnim manevrom. Vse se je vendarle končalo srečno.
Ko se je Armstrong spustil po devetih prečkah lestve na eni
od štirih pristajalnih nog "pajka", je sporočal: "Sem na zadnji
stopnici... Zdaj sem na podpornem krožniku Orlove noge. Noga lunarnega modula se je v
površinsko plast pogreznila samo za štiri ali pet centimetrov. Površje je videti
drobnozrnato...kot najfinejši puder."
Armstrong je za trenutek obstal, se lahno obrnil na desno, previdno stegnil levo nogo in
napravil okoren, neroden korak na površje Meseca. Neil je na površje Lune stopil 21.
julija 1969 ob 03:56:20 CET. Prve besede človeka na Luni so bile: "That's one small
step for (a) man, one giant leap for mankind" ali po slovensko: "To je majhen
korak za človeka, a velik skok za človeštvo".
Dvajset minut se je Armstrong po luninih tleh sprehajal sam,
nato pa mu je po isti poti sledil še Edwin Aldrin. Prvi sprehod dveh vesoljcev na drugem
nebesnem telesu je trajal dve uri in 32 minut. Nabrala sta 21,4 kilograma vzorcev in
postavila pribore za znanstvene meritve.
Vse fotografije na površju je posnel Armstrong, zato je na
teh fotografijah viden le Aldrin. Edine fotografije Armstronga so črnobeli posnetki 16 mm
avtomatske kamere v lunarnem modulu.
Po končanem sprehodu po luninem površju sta astronavta v
lunarnem modulu opisala vonj prahu, ki je ostal na njunih oblekah, kot nekaj podobnega
vonju smodnika.
Vesoljca sta 21 ur, 36 minut in 17 sekund po pristanku s
pomočjo zgornje stopnje lunarnega modula z Lune uspešno vzletela. Spodnja stopnja je
ostala na Luni in je služila za vzletno ploščad. Na njej je pritrjena pozlačena
ploščica s poslanico takratnega ameriškega predsednika Nixona: "Prišli smo v miru
za vse človeštvo."
Zgornji del Orla se je ponovno združil z matično ladjo, imenovano tudi komandno-servisni
modul (KSM). S pomočjo vžiga glavnega motorja na servisnem delu KSM je ladja poletela
proti Zemlji. Komandni modul z vesoljci je 24. julija 1969, po 195 urah, 18 minutah in 35
sekundah poleta od Zemlje do Lune in nazaj, v Tihem oceanu, 1530 km jugozahodno od
Havajev, srečno pristal. Skupen čas celotnega poleta je odstopal od načrtovanega le za
pol sekunde. Po poletu so bili astronavti, zaradi bojazni pred morebitnimi bakterijami z
Lune, še 18 dni v karanteni.
S.Z., V.K.
|
Dodatno |
|
|
|
