ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    



29.06.2017
Sonce vzide ob 05:13
Sonce zaide ob 20:57
Dan traja 15h, 44m
Astronomski mrak:
do 02:28 in od 23:42
Luna vzide ob 11:25
Luna zaide ob 00:04



30.06.2017
Sonce vzide ob 05:14
Sonce zaide ob 20:56
Dan traja: 15h, 42m
Astronomski mrak:
do 02:29 in od 23:41
 
 

 


Portal Vesolje.net ni
porabnik proračunskih
sredstev Republike
Slovenije in ne
 predstavlja stroąka
 za davkoplačevalce.


 



Portal o astronavtiki in astronomiji
    Vesolje.net 20. leto v spletu - od 10.12.1997

Astronavtika - Deep Space 1

Astronavtika - Deep Space 1

 

.  
Objavljeno: oktober 1998  
Ameriška vesoljska agencija je 24.10.1998 izstrelila sondo, s katero želijo preizkusiti nov način pogona, ki bo, če se bo izkazal za uspešnega, prava revolucija v vesoljskih potovanjih. Sonda, ki so jo poimenovali  Deep Space 1 (Globoko Vesolje 1), za pogon uporablja ionski motor. Namesto standardnih pogonskih snovi, DS1 uporablja kot gorivo žlahtni plin Ksenon. Le-tega bombardirajo z elektroni, ga tako ionizirajo, ione pa pospešijo s pomočjo visokonapetostne mreže, da dobijo ionski žarek, ki zagotavlja potisk.

Čeprav potisni sunek ni nič večji od tistega, ki ga na dlani povzroči padajoči list papirja, pa gre za stalen pospešek, ki vsak dan ladji poveča hirost za 25 do 30 km/h. V tristotih dneh bi ladja tako lahko dosegla hitrost 90.000 km/h. "Temu pravim pospeševanje s potrpljenjem," je dejal vodja projekta Marc Rayman. Ionski pogon se napaja z elektriko, ki jo pridobivajo sonče celice, nameščene na satelit. Zaradi vsega skupaj je nov način pogona za desetkrat bolj učinkovit od klasičnega, pravijo pri Nasi.

Sondo DS1 bodo poslali na eno do triletno potovanje, prva "postaja" pa bo eden izmed asteroidov. Če bodo odpravo še podaljšali, pa bomo lahko kmalu videli tudi bližnje posnetke kometa. Po besedah strokovnjakov nov način pospeševanja predstavlja možnost za hitrejše doseganje planetov našega osončja in pot do najbolj oddaljenega Plutona, ki bi pri klasičnem pogonu trajala deset let, bi se z uporabo ionskega pogona skrajšala kar za nekaj let. Nasa je ionski pogon razvijala trideset let, preden ga je uspela razviti do te mere, da ga lahko uporabjajo za glavni pogon. Sonda bo poleg novega pogona preizkusila kar dvanajst novih tehnologij, med drugim izboljšane sončne plošče, samostojni navigacijski sitem idr.

(RES-SLO, BBC)


Centralno Vesolje 1998

 



Pogled iz vesolja
28.6.2017 ob 22:36


Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune