ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [104/172]  Naprej >>

Pot v vesolje
Anja Petrović, OŠ Frana Roša, Celje, 8.b

    Svoje življenje sem posvetil vesolju. Ta nenavadna stvar me je pritegovala že vrsto let. Pogled na zvezde in planete me uroči v magičen svet skrivnosti in pričakovanj. Življenja, ki so daleč od nas, vzbujajo radovednost in željo po odkrivanju novega … Človekova prva misel se je ustavila na Luni. Želja po novem življenju, ki bi ga lahko ustvarili na Luni, in potovanja po vesolju niso nikoli zamrla, temveč jih je človek začel preučevati.
    Kot astronavt sem se zavzemal za kvalitetno vesoljsko strojno opremo, ki bi nam pomagala odkriti neraziskano. S prijatelji astronavti smo bili organizatorji vesoljskih poletov. Naša vesoljska postaja je bila velika in zelo dobro opremljena. Vsak je bil na določenem položaju in je imel določeno vlogo. Tudi družina je imela v mojem življenju pomembno vlogo. Svojo hčerko sem imel zelo rad, najbolj pa me je pri njej navduševala njena vzhičenost pri pogledu na zvezde, Luno in vesolje. Čeprav je bila stara le sedem let, je čutila svoj dom v neskončnem kozmosu in ne le na Zemlji. Z Lune si je zaželela kamen, ki ji bo v spomin. Vsekakor sem moral ponj.
    Po dolgih letih raziskovanja, opazovanja in izpopolnjevanja smo bili odločeni, da bomo poslali v vesolje raketo. Tega dne ne bom nikoli pozabil. Poveljnik vesoljske posadke nam je naznanil, da bomo poleteli. V trenutku nisem čutil tal pod nogami in srce mi je začelo hitreje utripati. Prevzel me je sladek občutek, pomešan s strahom. Ko sem povedal novico doma, so bili veseli zame, čeprav smo v prsih čutili krč tesnobe. Mediji so začeli pisati o poletu in novinarji so se trudili izvedeti čim več podrobnosti. Priprave na potovanje so bile več kot naporne. Preizkusi, pregledi, izpopolnjevanje telesne in psihične vzdržljivosti … Izšolana ekipa je skrbela za našo vrhunsko pripravljenost …
    Prišel je dolgo pričakovani dan. Na pogled odločen in sproščen sem se do globin svoje biti zavedal pretresljivega občutka, da lahko izginem v vesoljskem vsemirju in danes zadnjič pozdravljam svojo družino … Pred vhodom v raketo sem se ozrl na množico, ki nas je prišla pozdravit, da sem začutil, kako utripa z nami, nas vzpodbuja in želi, da uspešno opravimo nalogo.
    V raketi smo sodelovali s strokovnjaki, ki so nas spremljali na potovanju.
    Vzlet je bil uspešen in ladja se je stabilizirala. Čustva ob odhodu so se polegla in začutili smo nekakšen mir.
    Čez nekaj časa pa smo opazili, da nam je začelo primanjkovati kisika, kar se ne bi smelo dogajati. O tem smo obvestili strokovnjake, ki so se takoj lotili dela. Plovilo je bilo v celoti izpravno. Računalnik je zaznal eksplozijo v orbiti nedaleč vstran, ki je vakumsko sesala kisik, da smo izgubili nadzor nad plovilom. Morali smo ukrepati, sicer bi se lahko naš pohod končal s smrtjo. Z zadnjimi močmi smo izdelali napravo, ki nam je pomagala pri dihanju. Zmanjšali smo hitrost plovila, da smo se lahko uravnovesili. Napovedi zunanjega ozračja so kazale, da smo pretežki. Izstrelitev z raketo je bila edina rešitev. Vedeli smo, da cilja ne bomo dosegle in da nas v želji za preživetje čaka le še pristanek na Zemljo. Kako se je odvijala pot domov, ne vem. Zavedel sem se na ladji, kjer so mi dovajali umeten kisik … Svoji hčeri nisem prinesel kamna z vesolja, prinesel pa sem ji zgodbo o človeški ranljivosti in nemoči.
    Naš odhod je bil tlakovec na poti do odkrivanja neznanega sveta.
    Radovednost in želja po raziskovanju novega sta človeka vedno vodila naprej v neznano. Navdala pa sta ga tudi s spoštovanjem do lastne ranljivosti in moči kozmusa.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune