ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [108/172]  Naprej >>

Dnevnik prihodnosti, torek 8.5.3000
Blaž Logonder, 8.a

    Kot poveljnik vesoljske ladje smo šli odkrivat vesolje, poudarek je bil na iskanju drugih osončij. Pri odkrivanju smo bili zelo uspešni, saj smo ga kmalu odkrili, s tem pa tudi več že naseljenih planetov. Na prvem planetu živijo Rdečki. Kot nam že ime pove, je njihovo telo rdeče barve. Imajo glavo, ki je podobna žogi, iz katere štrli par rok in nog. Na glavi žarijo tri živo rumena očesa, pod katerimi sta okrogel nos in zakrivljena usta. Usta se jim ob nasmešku raztegnejo do ušes in še dlje. So zelo prijazna bitja počasne narave, ki se sporazumevajo z nenavadnimi glasovi, ki sem jih doslej slišal samo v živalskem vrtu. Živijo v hišah, podobnih iglujem, le da so mnogo večje, saj v njih živi cel rod.
    Povedali smo, da smo samo turisti, zato so nas dodelili neki razširjeni družini, imenovani Rdeči kljukci. Vsekakor ni treba omenjati našega smeha, ko smo zaslišali to ime. Sredi dneva so nam postregli s kosilom. Za kosilo nismo dobili hrane, kot smo jo pričakovali, ampak le tabletko. Mislili smo, da se ne bomo najedli, ampak učinki so bili drugačni. V njej je toliko hranilnih vrednosti, kot jih ima pri nas velika porcija kosila. Po kosilu smo pomagali družini pri delu, saj imajo doma samostojno obrt. Izdelujejo jedilni pribor iz neverjetno kakovostnega materiala, ki ga mi še ne poznamo. Po nekaj urah napornega dela se je zvečerilo. Oblekli smo ohlapna oblačila in se zbrali ob ognju. Potem je nekdo zapel melodijo, za katero smo mislili, da je njihova himna. Ko je odpel, smo se mu pridružili še ostali. Ves čas nas je spominjalo na Indijance pri obredu.
    Naslednji jutro se bomo s težkim srcem odpravili z vesoljsko ladjo na drugi planet, kjer doslej še nismo zaznali žive duše. Ker so dobri pogoji za življenje, se bomo morda tam naselili. Z Zemlje smo tja že poslali znanstvenike, da bi preučili novi odkriti planet, ali je primeren za bivanje. Po dvoletnih preiskavah bodo tja prišli prvi ljudje.
    Dnevnik prihodnosti, petek 7.12.3005
    Z isto posadko smo šli v neznano iskat nove stvari. Najeli so nas, da bi šli pogledat, če res obstaja nov svet, o katerem so se širile govorice. Po dveh mesecih blodenja po vesolju smo odkrili vrata v nov svet. Bila so pravokotne oblike z žareče rdečim okvirom, v sredini vrat pa je bil nekakšen vrtinec vijolično bele barve. Pomislili smo. Če bomo odkrili nov svet, bo to vrhunec znanosti, zato smo se kljub vsem možnim nevarnostim s polno posadko znanstvenikov in ostalih raziskovalcev odpravili novim dogodivščinam naproti. Vrata so bila ravno prav velika, da se je naša vesoljska ladja zrinila skozi. Pričakovali smo, da bomo takoj zagledali nov svet, a najprej smo morali skozi strašljivi predor. Po dobrih treh kilometrih smo zagledali želeno. Vsi smo osupnili. Prva občutja ob pogledu v nov svet so bila zelo pozitivna, polno je bilo majhnih planetov, vsak planet pa je imel svojo veliko zvezdo, ki ga osvetljuje.
    Z našo najnovejšo izvedbo zaščitne obleke smo pristali na zvezdi nekega planeta. Ugotovili smo, da ima enako zgradbo kot pri nas Sonce. Zaradi težkih pogojev za življenje smo tja poslali najhujše kaznjence. Množični morilci, teroristi, roparji in vsi ostali so se med seboj povezali ter si pomagali med seboj, da bi si omilili razmere, v katerih so živeli. Postavili so mogočna mesta, ki se niso mogla kosati z našimi na Zemlji. Ustvarili so si družine in se naselili po planetih. Zaradi tamkajšnje atmosfere, ki je tanjša od naše, pa so postali popolnoma drugačni od nas. Po zunanjosti so bili popolnoma spremenjeni. Postali so bitja, pod katere si danes predstavljamo vesoljce. Bolečine teh ljudi so se nabirale in čakale, da izbruhnejo v obliki maščevanja. Tehnologija pri njih se je izboljšala, zato so se začeli pripravljati na vojno. Načrte so delali po Zemljinih stvareh, zato so bili tudi težki nasprotniki. Naredili so razna laserska orožja, vesoljske ladje z raketnimi izstrelki, največ pa je bilo posadke, ki se je urila več let za napad na Zemljo. Večina tamkajšnjega ozemlja so torej predstavljala vadišča. Nekega dne je njihov general odločil vojno. Vojne niso napovedali, temveč so napadli, kar se da zahrbtno. Tiste noči je deset tisoč vesoljskih ladij agresivno prišlo do našega planeta. Njihova dobra tehnologija jim je omogočila, da jih naše naprave niso zaznale. Na srečo pa so napadli ozemlje severne Rusije, kjer je živelo malo ljudi. Čeprav ni bilo veliko ubitih, je bila narejena velika škoda. Zaradi pomanjkanja goriva so se morali vrniti. Zemljani nismo vedeli, s kom imajo opravka. Mislili smo, da so to vesoljci, ki jih mediji že dolgo napovedujejo, da bodo prišli in zavzeli planet Zemljo. Pripravili so se na ponoven napad. Izboljšali smo sistem, da ne bi mogli vdreti vanj. Vojska je bila pripravljena za obrambo. Čez teden dni so se ponovno vrnili, toda ker ni bilo nobenih znakov življenja, so se spustili. Takrat je iz zased planila naša vojska in jih obkrožila. Ob spoznanju prevelike premoči so se napadalci predali. Odložili so orožje, vojska pa jih je odpeljala v ujetništvo. Da smo Zemljani izvedeli vzrok napada in da so povedali, kdo so, so jih zaslišali. Na srečo so ohranili angleški jezik, torej smo se lahko sporazumeli. Povedali so nam vse in hitro smo ugotovili, da so to tisti kaznjenci, ki smo jih poslali v neznan svet. Poleg opravičila vseh pomembnih voditeljev smo predlagali njihov ostanek na Zemlji. Odseljeni kaznjenci se s predlogom niso strinjali, ker so navajeni na njihov dosedanji dom, sklenili pa smo prijateljstvo. K nam bodo prišli lahko iskat katerokoli dobrino ali pripomoček.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune