ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [110/172]  Naprej >>

Prvi vstop
Niko Šetar, OŠ Draga Kobala Maribor, 8.a

    Leto 2544. Astronomski institut Geoffreyja Climpsa Kalifornija.
    Vse je hitelo: od šolarčkov na izletu, čistilk, osebja in gostujočih strokovnjakov, ki jih je bilo te dni kar neprijetno veliko. Jože Kandel oz. Joseph Candle, v kar se je preimenoval po prihodu iz Slovenije v Ameriko, je brzel po hodniku, se je ustavil, da bi počakal na odgovor na vprašanje kdo je Geoffrey Climps?, ki ga je zastavila učiteljica. »Prvi človek, ki je dosegel svetlobno hitrost, « se je oglasil nekdo. »Odlično,« si je mislil Kandel, »vsaj eden, ki ve kdo je bil Geoffrey Climps.« Odhitel je v eno izmed predavalnic, kamor je zamujal že deset minut, kar se je zgodilo pogosto, ko je sam predaval. Postavil se je za mizo predavatelja. Ko so se vsi zbrali, je začel. »Dober dan spet. Danes je dvesto let od dneva, ko je naš ustanovitelj prvič dosegel svetlobno hitrost. S čemer smo se ukvarjali zadnjih dvajset let v največji tajnosti, bo jutri videla svetovna javnost. Končno pa bom tudi vam, dragi gostje, razkril vzrok našega današnjega zborovanja. Na vaji pri Saturnovem obroču nam je pred natanko dvajsetimi leti uspelo podeseteriti svetlobno hitrost. Motorje iz vesoljske ladje, ki smo jo takrat uporabili, smo preselili na 2 km³ velik leteči otok, ki bo naslednji dve leti dom petnajstih izbrancev, ki bodo imeli čast sodelovati pri prvem poskusu potovanja po času. Leteči otok, poimenovan Cygni Express, bo jutri z desetkratnikom svetlobne hitrosti poletel proti črni luknji V404 Cygni v nekdanjem ozvezdju Laboda, v katero bom vstopil s še štirinajstimi kolegi. Vem, da če mi uspe, se najvrjetneje ne bom vrnil v tem stoletju ali tisočletju, a s tem sem se že sprijaznil. Torej, gospodje, nasvidenje jutri!« Končal je in teatralno zapustil sobo, tako da ni slišal številnih komentarjev kot; »To je nemogoče.« in »Ta tip je usekan« ter podobne. A dr.Jože Kandel ni bil usekan in nikoli ni izvajal ničesar, v kar je dvomil. Ko je prišel do laserskih varnostnih vrat, je trajalo kar lep čas, da so se žarki razmaknili »To bo treba popraviti,« si je mislil, ko je prestopil prag. V trenutku sta prihitela dva robota, ki sta mu najbrž odčitala misli in začela popravljati laserje.
    Naslednji dan je vstal z nenadnim strahom. Kar naenkrat se je zbal vsega, na kar se je pripravljal zadnjih dvajset let. Najbolj se je spraševal, če bo njegovo telo preneslo pritiske in vse ostalo, pa čeprav je bil star le 84 let. Ko pa je stopil iz postelje, so vsi strahovi izginili in napotil se je proti institutu. Tam se je prvič srečal s še štirinajstimi člani posadke. Nekatere je poznal že od prej. Nad vhodom instituta je bil ekran z napisom »Čakamo te, Joseph. Tam zunaj že: 0000 let, 000 dni, 00 h, 00 min, 00 s.« Vedel je, da bo ura začela s štetjem ko bodo vzleteli in se bo ustavila šele, ko bo ob vrnitvi vnesel svojo posebno šifro. Cygni Express je bil tulec, grajen v 20ih enakih nadstropjih z dvema orjaškima magnetoma na vsaki strani, ki sta spremenila tulec s potniki vred v svetlobo, ki jo je poganjal fotonski pospeševalnik, zato je za potnike v vesoljski ladji minilo le nekaj sekund spanca, v resnici pa so potovali več let, pa tudi njihove celice se niso starale med potjo. 16.Junija 2544 ob 11.55 je skupaj s sodelavci sedel privezan na stolu v glavni sobi vesoljske ladje. Kontrolorji so sedeli v sobi brez oken, saj bi lahko blisk ob kreaciji več milijard milijard fotonov ob pretvorbi predmeta v svetlobo poškodoval njihov vid. Začelo se je odštevanje. »…3, 2, 1«. Eden izmed kontrolorjev je pritisnil na gumb za pretvorbo. Zaradi bliska ob pretvorbi so v lokalno bolnišnico sprejeli več kot 1200 radovednežev, ki niso zatemnili oken, kot je bilo naročeno in so popolnoma oslepeli.
    Pisalo se je 25.8.2546, ko je glavni kontrolor Matthew Olks zaznal približevanje močne koncentracije fotonov, ki se je približevala kontrolni točki 983 – satelitu pri črni luknji V404 Cygni. Pritisnil je gumb na mikrofonu in dejal: »Operacija Prvi vstop. Cygni Express je na kontrolni 983!« Kar naenkrat se je prostor napolnil s kontrolorji in začeli so. Najprej so materializirali fotone H0 do HXXXXX9, ki so predstavljali ohišje vesoljske ladje, nato tiste, ki so predstavljali motorje in kontrole, na koncu pa še posadko, ki jo je čakalo še 10 dni samostojnega poleta. Dr.Kandel je na ladji takoj po materializaciji padel s stola in se zbudil. Da bi prebudil še ostale, je pritisnil gumb, ki je vključil sireno. Vsi so poskakali s stolov, Kyle, Kandelov najboljši prijatelj in sodelavec je zavpil »Kje gori?«. »Nikjer ne gori,« je odvrnil navigator Patrick. Stopil je do kontrolne plošče. Vsi instrumenti so bili normalni, nato pa je opazil merilec gravitacije. V nekem trenutku je kazal 83 N, kar naenkrat pa že 254 N. Ko se je obrnil proti ostalim, da bi jim povedal, da se približujejo gravitacijski jami črne luknje, je opazil, da vsi opazujejo ekrane, ki so prikazovali slike z zunanjih kamer. Z enega ekrana je pravkar izginila orjaška elipsasta zvezda, pred katero pa je bil še dolg svetlomoder pas plinov. V daljavi so se videli planeti, kometi, zvezde in plini, od katerih je prav vsakega srkala vase črna luknja. Merilec gravitacije je prikazal številko 100000 N. Pri tej gravitaciji bodo sedaj potovali še kakšnih 10 dni. Prižgala se je rdeča luč in sirene. Izklopili so vse motorje in začutili nenormalen pospešek, ko so začeli padati v gravitacijsko jamo, nato pa se je vesoljska ladja stabilizirala. Padali so z enakomerno hitrostjo.
    Trije dnevi so minili kot za šalo, ob proteinskih nadomestkih in vitaminskih tabletah se je posadka počutila kot v bolnišnici, ne pa kot na misiji, ki bo spremenila človeštvo. A četrti dan je bil precej bolj vznemirljiv. Pravzaprav so po zajtrku leno sedeli vsak v svojem naslanjaču. Dr. Kandel je bral lastno knjigo »Potovanja po času v teoriji«. Kyle in še nekaj članov posadke pa je igralo monopoly.
    Kar naenkrat se je vključil eden izmed senzorjev. Patrick je pogledal nanj. Kazal je vedno večji nagib v desno. Pri približno 30ih stopinjah se je zaustavil. Nihče ni vedel, zakaj se je vesoljska ladja nagnila, nato pa se je pogled Dr. Kandela ustavil na plakatu, ki je prikazoval tipe črnih lukenj. Spomnil se je, da je V404 Cygni Kerrova črna luknja in so pravkar vstopili v ergosfero. To je tudi pojasnilo, zakaj bodo do črne luknje potrebovali še en teden. Ves teden se bodo vrteli okoli in okoli nje. Tedaj so se spet zbudili ekrani. Pogled je bil neverjeten. Vrteli so se okoli črne lise, ki jo je obdajalo na stotine zvezd. Povsod je vse žarelo od plinov, ki jih je črna luknja vlekla iz večjih zvezd. Nekatere zvezde so bile popolnoma drugačne od tistih, ki so jih videli iz Zemlje. V svojem dnevniku je Dr. Kandel zapisal: Danes, no, saj sploh ne vem kateri dan je, kdaj smo leteli mimo orjaške zelene zvezde. Zelene! Si predstavljate to. Vključili smo stranske motorje in se ji približali. Najprej se je vključil merilnik toksičnosti in sicer je naraščal od »Smrtno« naprej, ko smo se malo približali, se je vključil detektor sevanja. Zunaj je bilo več sevanja, kot pri prvem preizkusu vodikove bombe na Marsu. Naslednji dan smo leteli mimo še ene zvezde, ki je bila na prvi pogled kot navadna rdeča velikanka, nas pa je začelo vleči proti njej. Zagnali smo motorje, a ti se zaganjajo tri četrt ure, zato smo se zvezde dotaknili. Sicer je ladja ognjevarna, tako da nas ni speklo, je pa merilnik električne napetosti začel poskakovati kot zmešan. Zdi se mi prav neverjetno, da smo v dveh dneh naleteli na dve novi vrsti zvezd. Pojma nimam, kako bi ju poimenoval. Kandelova zvezda bi bilo malce preveč egoistično, se vam ne zdi.
    Zanimivo je bilo, da je v dnevnik vse pisal tako, kot bi se z nekom pogovarjal, čeprav je dnevnik zaklepal s ključavnico na prstni odtis.
    Najbolj neverjeten dogodek je bil dan pred vstopom v črno luknjo. Mimo njih je letel planet, ki je bil nenavadno podoben Zemlji. Približali so se mu, in po treh urah so prejeli radijski signal, ki je bil nekaj podobnega morsovi abecedi, ampak zdi se mi, da »grdnjoe« ne pomeni prav nič uporabnega. Še bolj so se približali planetu in kmalu je bil signal bolj razločen. Zadnji signal, ki so ga sprejeli, je bil »Help us«, torej, »Pomagajte nam«. Manj kot deset minut za tem pa je v planet od strani priletel komet, ki ga je zasukalo okoli singularnosti (jedra) črne luknje in vrnilo v vesolje. Dr. Kandel je iz dejstva, da jim je popolnoma neznani planet poslal signal v angleščini, razvil teorijo, da se življenje na dveh ali več planetih razvija popolnoma paralelno. Ó tem je na institutu predaval še dolga leta.
    Preostanek poleta je minil mirno. Nekega jutra (ali pa je bil večer) so zagledali pred seboj veliko žarečo elipso. Vse je letelo okoli nje in v njo. V nekem trenutku se je je na eni strani dotaknil oblak plinov, na drugi strani pa je ven prišel orjaški pes, ki pa je v nekaj minutah izginil v črvini. Zdaj so bili, tako rečeno, tam, kjer ni muh. Kar naenkrat jih je ekstremen pospešek potegnil v črvino. Tam se je vse umirilo. Vklopili so motorje in luči ter zagledali velike luknje, ki so predstavljale prehode v druga vesolja ali časovna obdobja. Najprej so morali poskrbeti, da ne zapustijo svojega vesolja, zato je računalnik primerjal tisto, kar je bilo na kamerah s posameznimi deli zemljevida našega vesolja. Od 18 vhodov so bili primerni štirje. Na teh so locirali Zemljo. Posebni merilnik v računalniku je izmeril starost planeta v različnih časovnih obdobjih in prikazal tisočletja našega štetja. Izgledalo je nekako tako: 1. – 1.t, 2 – 5.t. – 3. – 1.t., 4. – 3.t. Izbrali so si črvino 2, ki je vodila v peto tisočletje našega štetja, se usmerili proti njej in pognali motorje.
    Čez približno pet ur jih je izstrelilo ven na drugem koncu črvine pri beli luknji. Vklopili so laserski pogon. Izračunali so pot do zemlje. K sreči so ji bili dosti bližje kot pri vstopu v črno luknjo. Pot naj bi predvidoma trajala 3 mesece.
    Čez tri mesece in osem dni so že leteli mimo lune. Vklopili so navadni pogon. Pot od lune do zemlje je trajala osemnajst minut. »Pripravite se na vstop v atmosfero!« je zavpil dr. Kandel. To je bil edini postopek, ki je bil enak v 5 tisočletju in pri prvem poletu v vesolje. Ladja se je zamajala ob vstopu v atmosfero. Na digitalnem termometru so številke rasle tako hitro, da jih je bilo nemogoče prebrati. Ladja se je stabilizirala na višini 1,5 km. Vključil se je sistem za hlajenje. Dr. Kandel je pritisnil gumb za razgradnjo, ladja je bila namreč biorazgradljiva. Stabilizatorji na stolih so se odprli, GPS sistem v stolih je lociral institut in jih usmeril dvajset metrov od vhoda. Vključil se je BRP (Bioreaktivni pogon) na stolih in jih v pičle pol ure pripeljal iz srede Indijskega oceana, kjer so se ustavili, v Kalifornijo. Ustavili so se natanko nad institutom in se spustili na tla. Dr. Kandel je bil že živčen, kaj bo kazala ura, a si je moral najprej spraviti padalo z glave. To je že pred njim naredil Kyle, ki je sedaj zavpil »Jezus Kristus, poglejte to!« Na uri, ki je bila očitno prenovljena je pisalo: »2401 let, 281 dni, 14 h, 12 min.«, sekunde pa so očitno odstranili.
    Dr. Kandel je odhitel do vrat. Kot je bilo obljubljeno, je tam stala številčnica za kodo. Vpisal jo je. Kot je lahko opazil, so vgradili nekaj posebnih instalacij, saj je iz desetih šob okoli instituta izbruhnil ognjemet. Malce so bili razočarani, ker ni bilo okoli žive duše, a so se kmalu spomnili, da je institut še vedno 132 km od najbližjega mesta. Poleg tega bi njihovo razočaranje tako ali tako izginilo, ko se je s strehe spustil napis »Institut Jožefa Kandela od danes naprej«.
    Dr. Kandel in njegova posadka so opravili še triindvajset takšnih poletov v preteklost in prihodnost, do leta 6000 pa so opravili že več kot tisoč turističnih časovnih poti. Dr. Jože Kandel, rojen 6. 5. 2460 je kot narodni heroj in z dvema nobelovima nagradama v žepu umrl naravne smrti v mestu Heliopolis leta 780 pred našim štetjem.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune