ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [12/172]  Naprej >>

JAZ V VESOLJU
Polona Kovačič, OŠ Beltinci, 4. razred

Sem zelo radoveden človek. Najbolj me zanima ,kaj se dogaja v Vesolju. Nekega dne smo v šoli dobili nalogo, da naj opišemo kaj nas najbolj zanima. Seveda sem jaz opisala Vesolje, vendar sem takrat hotela biti nekaj več in sem se odločila, da bom o Vesolju tudi raziskovala. Gledala sem vse mogoče oddaje in se sčasoma tudi tega naveličala. Vendar nisem odnehala. Skratka, vztrajala sem in cel mesec sedela pred računalnikom, ter raziskovala, pa iz tega ni bilo nič. To me je razjezilo in rekla sem, da bom kupila vozovnico in se z raketo odpeljala v Vesolje danes. 'Najprej sem spakirala kovčke in se nato odpravila kupovat vozovnico. Dan pustolovščin se je začel. Ko smo se vsi vkrcali na letalo, je vzletelo. Po eni strani sem bila vesela, saj bom končno začela zares raziskovati, po drugi strani pa sem bila raztresena, saj nisem vedela , kaj me čaka. Po sto dvajset urni vožnji smo končno prispeli na Vesolje.
Bilo je čisto drugačno kot sem si predstavljala. Vesoljci so narobe obrnjeni letali na Vesoljskih pticah, saj so jih uporabljali kot prevozna sredstva, namesto avtomobilov kakršne mi poznamo na Zemlji. Pravih hiš ni bilo, saj so tamkajšnji prebivalci živeli na zvezdah. Kralj Vesolja, kralj tistega planeta je živel na Luni, ki je oddajala neizmerno svetlobo in na njej je živelo na stotine Vesoljcev, ki so skrbeli za kralja, nekateri pa so spadali tudi v njegovo petsto dvaindevetdeset člansko družino, ki je bila razširjena po vsem Vesolju. Telefonov na Vesolju niso imeli, saj so se pogovarjali preko kozarcev prav za telefoniranje povezanim s telefonskimi žicami. Jedli so tako, da so si hrano držali z eno nogo in z eno roko. Sedeli so na vesoljskih skalah iz gume. Čistili sploh niso, saj je Vesolje bilo tako osvetljeno, da je razsvetlilo še vsa stanovanja in namesto domačih živali so imeli domače vesoljske robote. Tako so živeli na Vesolju. Meni se je tam pripetilo nekaj smešnega. Ko sem šla v Vesoljsko slaščičarno, sem zagledala jaso, na kateri so sedeli Vesoljci, ki so jedli nekakšne zelene fige. Najprej sem mislila, da so to zares zelene fige, vendar potem sem dve uri premišljevala in premišljevala in naenkrat ugotovila, da so to vesoljske kokice. Na Vesolju sem dobila veliko novih prijateljev, še posebej pa Vesoljca Voskija. Nekega dne sem z njim šla v trgovino s skafandri. Ogledovala sem si jih in v vrsti z vozički z oblekami zagledala Voskija. Hotela sem ga prestrašiti in zato sem se skrila v eno izmed drugih vrst. Ta čas je v vrsto prišel drugi Vesoljec z istimi čevlji kot moj prijatelj, Voski pa je takrat že odšel, vendar medtem, ko sem jaz gledala proč. Oblekla sem se v skafander ter priskočila v vrsto kjer je bil prej Voski, zdaj pa tujec z istimi čevlji kot moj vesoljski prijatelj. Seveda sem jaz mislila, da je v vrsti Voski ter prestrašila tujca in takrat me je zajela takšna sramota, da v to trgovino in še mnoge druge nisem šla mesec in pol. Ko sem to pripovedovala prijateljem, jim je bilo to tako smešno, da so od smeha skoraj popokali. Naučila pa sem se, da v kakršnemkoli prostoru kjer so tudi tujci, ne smem več prestrašiti ljudi. Voski se mi je cel čas opravičeval, da je prav takrat moral oditi iz vrste, jaz pa sem se iz tega smejala, saj en človek ne more vedet za drugega, kaj bo ta nenapovedano storil.
Zdaj, ko sem o Vesolju izvedela na stotine stvari sem se odločila, da bom odletela nazaj na Zemljo. Ko sem to sporočila mojim vesoljskim prijateljem, so bili žalostni, saj smo se zelo navezali. Sicer pa sem tam bila že en mesec in sem morala domov. Spakirala sem svoje stvari, kupila vozovnico in odletela. Spet sem se pripravila na sto dvajseturno vožnjo in po tej dolgi poti sem spet prispela domov. Razpakirala sem in naslednji dan seveda spet morala v šolo, saj so se moje pustolovsko vesoljske počitnice končale. Ko sem naslednji dan prišla v šolo sem bila na vrsti in prebrala moj Vesoljski spis in si z njim zaslužila pet. Doma sem kar skakala od veselja, saj sem si v Vesolju pridobila znanje pa še Vesoljci so mi pomagali pri tem.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune