ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [113/172]  Naprej >>

VESOLJSKA POTOVANJA V PRIHODNOSTI
Hajrudin Osnmanbašić, OŠ Trebnje, 8.c

    Ljudje smo nekoč zemljo imenovali Modri planet, danes, leta 3009, pa jo imenujemo Srebrni planet. Na tisoče elektrarn in tovarn je s svojo srebrnino oblilo oceane in celine ter tako poskrbelo za neverjetno hitro rušenje ekosistema. Človek je za svoj prostor iskal vse, od središča zemlje do najglobjih morskih globin. Toda na žalost je jeklo in srebro tovarn in elektrarn prišlo tudi sem. Zraven pa še plini in strupene tekočine. Pred nekaj leti sem naredil intervju z najslavnejšim znanstvenikom vseh časov. John Ted je na vprašanje o kozmodromu sprva gledal v daljavo, kot da brska po spominu, potem je dejal: »Morda nam izgradnja kozmodromov uspe, morda ne.« Danes, po 100-letih dela (edina dobra stvar tega obdobja so odprava večjih problemov, ki se tičejo prebivalstva, kot na primer življenjska doba) so odprli kozmodrom, čigar cilj je Rdeči planet, hočem reči Mars. Za odpravo so poklicali veledržave, da bi tudi one prispevale kaj. Iz Evrope sta odšla Francoz in Nemec, na žalost velikih sanjačev. Veliko pa je bilo tudi protestnikov s plakati, na katerih je pisalo »Mars ne sme končati kot Zemlja s srebrnim oklepom!«. Seveda so bili protesti nenevarni, a na žalost neuspešni. Zato se je član Greenpeaca vtihotapil v Uran (tako se je raketa namreč imenovala) in zaradi utrujenosti zaspal za glavnim računalnikom imenovanim Orgon. Tako je navaden, brezvezen najstnik pristal na raketi, ki je pisala nov list v zgodovini. Zbudil ga je John Ted, začetnik tega poleta. On in njegovi sopotniki so bili zelo presenečeni, ker so ugotovili, da nimajo dovolj zalog kisika ter hrane in pijače za slepega potnika. Sprva so se hoteli vrniti, a so se zaradi velikih stroškov, ki bi pri tem nastali, premislili. Študent je bil sprva nezaželen, a ker je bil dober tehnik, je popravljal lažje stvari.
    Po mesecu dni je raketa in nato človeška noga prehodila tla Marsa. Mars je planet, ki nas je kdaj pa kdaj prestrašil z domnevno invazijo Marsovcev na Zemljo (navaden blef).
    Skofondri so dobili prav posebno robo, lignje, ki so bili sestavljeni iz dveh krogel. Zgoraj, čisto na vrhu, je bila steklena obla za glavo uporabnika. Na vsaki krogli so bile štiri lovke za oprijem in raziskovanje. Ker sta bila na Uranu samo dva skofondra, sta si delo delila dva popotnika na Mars. Zgodilo se je, da sta si nadela skofondra John Ted in študent. Ko sta se plazila s kroglo po rdečem pesku in opazovala peščene sipine večnosti, se je zgodilo. Dialog namreč, ki je razveselil vse prebivalce Zemlje. Potekal je takle. John je z globokim vzdihom rekel: »Ne bo mogoče, kisika je premalo za kaj takega.« sodelavec je Johna pogledal in nato z nenavadnim optimizmom dejal: »Zakaj ne bi organizirali reciklažo na Marsu. S tem bi sicer izgubili ogromno srebrnine, a glavna stvar je, da bomo vrnili in ohranili naravna okolja.« John je sprva pogledal na Marsove sipine in gorovja in nato pogled usmeril še proti Zemlji, ki je spominjala na srebrno okroglo packo, na kateri so tovarne s pomočjo ljudi in robotov delale dan in noč. »Ljudje smo Zemljo res razočarali,« je dejal, »pozabili smo na čisto vse ekološke dobrine in poskuse, pri tem pa smo ustvarili metalno kroglo iz planeta, ki je bil poln življenja.« takrat je naredil nekaj, kar ni šlo v glavo mnogim znanstvenikom. Aktiviral je komunikator in v angleščini dejal (to je bil skupni jezik na krovu Urana): »Takoj sporočite celotni upravi, na tem planetu smo lahko le en teden, nič več in nič manj.« Potem se je obrnil k sodelavcu in dejal: »Hvala, ker si mi odprl oči.«
    Kaj se je zgodilo potem? Študent je izginil neznano kam, pojavile so se govorice, da je zanj poskrbela tajna služba zaradi državne varnosti. John je idejo predstavil svetu, trajalo je dolgo, a jim je uspelo. Zdaj je Zemlja zopet z Vesolja vidna kot krogla z značilno modro barvo.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune