ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [115/172]  Naprej >>

Raziskovanje Marsa
Manca Berlec , OŠ Marije Vere, Kamnik, 8.b

    Leto 2042. Človeško bitje je že prestopilo meje nemogočega. Začelo se je s sanjami, načrti. A kaj kmalu je tudi na drugih planetih mrgolelo življenje. Luna je bila tako rekoč Zemljanom drugi dom. Astronavti so skušali osvojiti tudi Mars in o tem bom tudi pisala.
    Bila sem edina astronavtka ženskega spola na našem krovu. Posadka je obsegala kar 10 ljudi. To so bili pilot, kopilot, pomočnik za izračunavanje koordinat, zdravnik, pomočnik zdravnika in ostalih pet ljudi, šolanih vojakov. Ena izmed njih sem bila tudi jaz. Ko sem v Nasi dobila diplomo in dovoljenje za polet, sem se dobesedno preselila na Luno. Življenje na Luni ni bilo nič kaj drugačno od tistega na Zemlji. Naselje je bilo obdano z nekakšnim ''mehurčkom'', da nam ni bilo treba nositi mask s kisikom. Živila in vse potrebne stvari smo dobivali z MoonJetom. To je bil nekakšen vesoljski trajekt z raketo. Na drugem koncu Lune pa je imela Nasa znanstvenike in treninge za za nas, vojake. Tja sem hodila redno, kar 2 krat na dan. Vadili smo polet na Mars. Tam smo se najprej hoteli utaboriti in malo raziskati planet. Kasneje pa so imeli znanstveniki podobne cilje kot pri Luni. Seveda smo se morali najprej prepričati o razmerah za življenje. Urjenje na Luni je trajalo leto dni. Vmes smo šli nekajkrat tudi na obisk na Zemljo.
    Kaj kmalu je napočil dan odhoda. Spakirali smo si hrane za pol leta, celotno opremo, napihljivi mehurček (za dovod zraka) in vrtalnik. S tem naj bi vrtali v notranjost Marsa. Pod površino se po znanstvenih dokazih skriva led, iz njega pa bi pridobivali vodo. Za vsak slučaj smo vzeli s seboj še 500 litrov vode. Človek ni nikoli prepričan, da ima vsega dovolj. In tako se je naša posadka odpravila za eno leto na Mars. Vesoljsko plovilo je bilo čisto novo in izdelano posebej za nas. Krstili smo ga Hitri Pufi. Vem, da se sliši smešno, vendar je bil to naš ''ljubljenček''. Pot na Mars je bila običajna. Vsi smo komaj čakali na pristanek. Vzelo nam je kar četrt ure, preden smo prispeli. Pristanek je bil malce grob, saj tam ni bilo pristajalne steze kot na Luni in Zemlji. Postavili smo mehurček. Širok je bil 500 in dolg 300 metrov. Imelo smo dovolj prostora. Postavili smo si ''kamp''. Vsak svoje bivališče. Vendar smo se kmalu odločili, da bi bilo bolje, če bi bila po dva skupaj v bivališču. Bivališče je izgledalo kakor hišica. Ta ''hišica'' je bila montažna, zato ni bilo veliko dela. Znanstvene stvari smo naložili na eno stran, vojaške na drugo, stvari za prosti čas pa kar na sredino. Tako smo imeli kar pestro vasico.
    Minila sta 2 meseca. Preučili smo površino Marsa. Dokazali smo tudi, da se znanstveniki niso motili. Res je bil pod površino led. Tako smo enkrat na teden vrtali, da bi dobili svežo vodo. Nato se je nekoč, ko smo vrtali, zgodilo nekaj čudnega. Videli smo nekako sluzasto prikazen, ki nas tiho opazuje izza skale. Nismo se ganili, da nas ne bi napadla. Stisnilo me je pri srcu. Takoj sem pomislila na filme in kaj vse bi se lahko zgodilo. '' Sluzavec''- to je pošast, je kmalu izginila. Dolgo je nismo videli. Vendar smo imeli občutek, da pripravlja napad in da jih bo več. Poklicali smo v bazo in sporočili, kar smo videli. Iz baze so nam dejali, da zgleda da je planet poseljen, in da naj se, kakor hitro se da, umaknemo. Pakirali smo kar 2 dni. Zmetali smo opremo na Hitrega Pufija in nato še spustili mehurček. Ko smo stopili na Pufija, smo začutili tresljaje. Pilot je hitro prižgal raketoplan in že smo leteli proti Luni. Ko sem se ozrla nazaj proti površju, sem zagledala gručo ''sluzavcev''. Mislim, da smo se kar srečno rešili.
    Še zdaj, po tolikih letih, Mars ni poseljen. In bolje je tako.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune