ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [120/172]  Naprej >>

POTOVANJE TI SPREMENI ŽIVLJENEJE
Jaka Gubanc, 8.c

    Živjo, sem Miha in star sem 28 let. Sem zelo velik pustolovec in zaradi nove tehnologije, s katero lahko potujemo po vesolju, sem se odločil in odšel na dolgo potovanje ter obiskal planet Saturn, ki me je privlačil predvsem zaradi njegovega obroča. Gotovo še ne veste, kako je vsa ta tehnologija nastala in kako lahko sedaj potujemo s planeta na planet.
    Bil je znanstvenik po imenu Julix Moderjovski, ki je iznašel novo kemijsko snov. Ta snov ima zelo velik izkoristek energije, saj le en liter te tekočine zadošča za mesec potovanja po vesolju, hkrati pa daje kot gorivo zelo veliko moči. To je omogočilo nastanek vesoljskih avtomobilov, avtobusov in raznih drugih plovil, ki nam omogočajo potovanja po vesolju. Posledično smo ugotovili, da na nobenem od planetov našega Osončja ni življenja in nato na njih vzpostavili življenjskih razmer, zato ljudje danes živimo po celotnem Osončju.
    No, pa nazaj k mojemu potovanju. Na potovanje sem šel s prijateljem Tomažem, ki je star 26 let. Nisva se odločila za potovanje z agencijo, vendar sva šla na lastno pest.
    Najino potovanje se je začelo 23. 6. 2053 ob 6.00. Zjutraj sva oba težko vstala, a ker sva se veselila najinega potovanja, sva se hitro pripravila nanj. Vsak je vzel svoj nahrbtnik, v katerem sva imela zložljivo hišo, ki sva jo lahko postavila in pospravila, kadar sva hotela. Odpravila sva se na vesoljsko letališče, kjer sva se pozanimala o letih na Saturn in izvedela sva, da nimava neposrednega leta, ampak let z vmesnimi postajami. Odločila sva se za let, pri katerem sva se ustavila na Jupitru. Let sva imela ob 9.30.
    Dovolite mi, da vam malo opišem vesoljsko letališče. To je zelo visoka zgradba. Na zunanjih stenah so narejena pristajališča, podobna balkonom, na katerih pristajajo vesoljska plovila. Znotraj celega letališča potujemo s tekočim trakom in ob vsej poti se v tridimenzionalni obliki prikazujejo filmčki različnih turističnih destinacij. Prav tako je zanimivo, kako pride kovček do našega plovila. Potuje po brezzračnih tunelih, ki jih lahko vidimo nad nami, ko smo na letališču.
    Najino plovilo naju je čakalo v 55. nadstropju, kjer sva se tudi vkrcala. V notranjosti plovila nama je računalnik skeniral najino karto in naju s tekočim trakom odpeljal do sedeža. Tam je imel vsak potnik svoj računalnik in lahko je igral igrice, gledal filme ali karkoli drugega. Stevardes ni bilo, saj so nam hrano in pijačo prinesli roboti. Kadar sva želela zaspati, sva pritisnila gumb za spanje in s stropa sta dve robotski roki pomolili vzglavnik in odejo.
    Po vzletu sva si najprej ogledala film, nato pa sva zaspala in se zbudila šele ob pristanku na Jupitru. Na Jupitru sva morala ostati en dan, saj sva čakala na najin let na Saturn. Prišla sva proti večeru in si postavila najino zložljivo hišo v naselju potovalcev. Včasih smo takemu naselju lahko rekli kamp. Udobno sva se namestila in zaspala. Zjutraj sva se odločila, da bova odšla malo raziskovat po Jupitru. Jupiter še ni bil zelo razvit, saj je civilizacija na njem obstaja le okoli 30 let. Ena četrtina celotnega planeta je smetišče, kjer so se nakopičile vse smeti z Zemlje in ostalih planetov. Ko sva to izvedela, sva bila oba zelo navdušena nad tem in sva se odločila, da si ga bova ogledala. Šla sva na avtobusno postajo in kupila vstopnici. Avtobusi niso vozili po cesti, temveč po zraku in vozil jih je robot. Na avtobusu nisem videl volana, vendar je bil že takoj na začetku sedež za potnika. Ko nama je računalnik skeniral karto, se je do naju avtomatsko pripeljal sedež in naju odpeljal v tretje nadstropje. Odpeljali smo se in čez pol ure sva bila na smetišču. Ta je postal prava turistična znamenitost in tam je bilo zelo veliko ljudi. Ugotovila sva, da obiskovalci najamejo nekakšno ploščo, s katero si se lahko peljal po zraku čez celotno smetišče. Na plošči je bila ročka, s katero si upravljal to vozilo. Peljala sva se hitro in videla sva zelo zanimive stvari ter hkrati bila zelo razočarana nad tem, koliko smeti je odvrgel človek. Po ogledu sva šla v restavracijo na kosilo. Tam so stregli roboti. Robotu, ki je stregel pri mizi poleg naju, se je strgala ena izmed žičk in začel je nekontrolirano premikati svoje roke ter je že ogrožal človeka, ki mu je stregel. Ko sva s Tomažem to videla, sva hitro prijela robota ter ga izključila. Z možem, ki mu je stregel, je bilo vse v redu in zahvalil se nama je za pomoč. Kasneje smo se zapletli v pogovor in izvedela sva, da je pilot vesoljskega plovila. Pogovarjali smo se še o mnogih drugih zanimivih stvareh, ki so se zgodile, ko je opravljal svoj poklic. Zvečer sva se vrnila v najino zložljivo hišo in se pripravila na polet naslednjega dne. Zjutraj sva pospravila hišo. No, v bistvu se je pospravila sama in se odpravila proti vesoljskemu letališču. Ko sva se vkrcala na vesoljsko plovilo, sva zagledala moža iz restavracije in bil je najin pilot. Povabil naju je v pilotsko kabino, saj nama je bil zelo hvaležen, ker sva ga rešila pred pokvarjenim robotom. V kabini je bilo zelo zanimivo. Povsod je bilo veliko računalnikov in na stotine gumbov. Vsi računalniki so delovali na dotik, tako da je pilot lahko vse naredil le z nekaj dotiki. Kasneje nama je povedal, da ima nadzor nad vsakim sedežem v plovilu. Računalnik mu je povedal tudi najkrajšo pot potovanja in kje se bo moral izogniti kakšnemu steroidu.
    Najin let do Saturna je bil zelo prijeten, saj sva sedela na posebnih, prestižnih sedežih. Ko smo pristali, naju je kapitan, ki mu je bilo ime Milan, povabil na kosilo, saj je živel na Saturnu. Z velikim veseljem sva prišla in postali smo prijatelji.
    Na Saturnu sva ostala en mesec in videla mnogo stvari. Tomaž je bil navdušen nad pilotiranjem vesoljskega plovila. Kasneje se je odločil, da bo študiral za pilota in ta študij tudi uspešno dokončal. Kar se tiče mene, pa sem postal velik avanturist ter še vedno rad potujem po svetu. No, ne samo po svetu, ampak kar po celem Osončju. Tomaž, Milan in jaz pa smo ostali dobri prijatelji.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune