ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [126/172]  Naprej >>

Vesoljsko mesto
Urška Vočanec, OŠ Ivanjkovci, 8.a

    »Približuje se nam katastrofa, v naslednjih letih bo Zemlja ostala prazna,« mi je rekel pomočnik.
    Sem kapitanka v vesoljskem mestu, ki ga gradimo na novem planetu Sun. Zemlja je polna smetišč in robotov, ki iz enega kupa smeti prenašajo smeti na drugi kup. Vsi ljudje so z ladjami odpotovali na Sun. Ni več rastlin, niti ene same rastline - so mi sporočili. Ukazala sem, da naj pošljejo robota na Zemljo in naj poskusi najti rastlino, saj samo tako lahko rešimo Zemljo. Čez tri leta bo 3000 let odkar je prvi človek stopil na Luno. Takrat je bila Zemlja še rodovitna in čista.
    Naše vesoljsko mesto je mesto, za katerega bi lahko rekli, da je zgrajeno iz robotov. Ljudje uživajo in ne mislijo na to, kaj se dogaja z našo Zemljo. Sedela sem na stolu v pisarni, ko je zapiskal alarm. »Robot, glej!« sem zavpila. Robot je našel rastlino. Pričakali smo ga. Po dolgem času sem videla to zeleno stvar. Zdelo se mi je, da je polna življenja. Imeli smo Sherminatorja. Ta stroj smo uporabljali za kopiranje rastlin. Le tako smo lahko na Zemljo prenesli več rastlin. Vesela sem bila, ker sem vedela, da sem na ta način rešila Zemljo. V naslednjih dneh smo posadili veliko rastlin, da bi se ljudje lahko čim prej vrnili na Zemljo.
    Minila so tri leta. Sporočila sem prebivalcem mesta, da se lahko vrnemo na Zemljo. Z ladjo smo odpluli. Bila sem presenečena. Vse je bilo zeleno! Ni bilo več smetišč in tovarne niso več oddajale škodljivih plinov. »Že spet bomo zaživeli!« sem vzkliknila. Ali bomo znali tokrat obvarovati Zemljo?

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune