ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [131/172]  Naprej >>

VESOLJSKA POTOVANJA V PRIHODNOSTI
Amadea Ris, OŠ Miroslava Vilharja Postojna, 9.b

– no, tako v vsaj mislim …
    Torej …, pojma nimam kako naj ta spis, esej ali karkoli že, začnem, tako da bom kar ugibala ali, bolje rečeno, na slepo pisala. Ne bom se postavila v vlogo astronavta, ne znanstvenika, predvsem pa ne v vlogo radovednega, vedoželjnega Zemljana, ker to gotovo nisem. Ostala bom kar v vlogi sebe, zdolgočasene najstnice, 'malce' predrzne, ki v življenju nima 'kaj početi' in se je zato, med drugim, lotila pisati ta spis. Pa začnimo.
Po mojih pojmih in valovih mojega razmišljanja, bo v prihodnosti človek, ki bo potoval po vesolju, še vedno astronavt in nihče drug. Noben navaden človek, ki nima pojma o vesolju, vesoljskih ladjah in najrazličnejših galaksijah ter črnih luknjah – človek, kot sem jaz –, ne bo potoval v vesolje in videl izjemnih stvari kot npr. Zemlje iz vesolja – uau!
    Vse, kar bomo mi videli od te teme, so in bodo oblaki in Sonce podnevi ter zvezde in Luna ponoči (bolj neverjetno je gledati zvezde).
    Pa saj tudi to ni tako slabo. V bistvu mi še bolj ustreza kot biti v čudnih, neprijetnih oblekah, ki te povrhu vsega naredijo še bolj obilnega, kot si.
    Ne bi bila rada na mestu astronavtov, ko bodo pristajali na drugih planetih, npr. Marsu ali kaj takega. Ne spoznam se ravno na planete in te stvari, vendar upam, da bodo odkrili drugo obliko življenja. Zakaj? Ne vem, kar tako, da bo življenje zabavnejše in bomo vedeli, da človek ni edino bitje v vesolju, ki zna govoriti – ni nujno, da oni bodo – in početi stvari – no, karkoli že pač človek počne – kot mi.
Me pa zanima, kakšna bo ta druga oblika življenja. Bodo visoki, kot velikani, ali majhni, kot pikapolonice, ali celo mikroskopski in jih niti ne bomo mogli videti? Kakšne barve? Bodo znali govoriti? Če ne, kako se bodo sporazumevali? Kakšna bo zgodovina njihove rase? Ali bodo imeli kakšne posebne sposobnosti? In če, katere? Ali je kaj resnice v E. T.-ju ….? Vprašanj je neskončno.
    Če tam zunaj že obstaja kakšna druga oblika življenja, najbrž tudi njih zanima, ali na kakšnem drugem planetu obstajajo tudi bitja, ki so drugačna od njih.
    Na vse te odgovore pa bomo na žalost morali še malo počakati.
    Mislim, da človek na kakšnem drugem planetu ne bo živel – OK, no čez kakšno stoletje ali kaj takega –, vendar nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Mogoče bo kar na enkrat pripeljala na Zemljo kakšna ladja ali krožnik ali vozilo, na las podobno našemu, polno Nezemljanov in čudnih bitij. Hehe (– pomeni smejanje, tako kot v filmih, le da bi se dogajalo zares).
    Sama upam, da česa takega ne bom doživela – srečala Nezemljanov, jim pomahala, jih pozdravila in se delala, kot da ni nič. Zemlja mi je še kar všeč taka, kot je – po pravici pravzaprav niti ne, vendar kaj hočemo –, in v svoje življenje nočem vpeljati še ne vem kakšnih čudnih marsovcev, ker je že samo po sebi dovolj zapleteno, še predvsem zdaj, ko se odločam o srednji šoli, torej svoji prihodnosti, kar pa ni ravno mačji kašelj!

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune