ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [132/172]  Naprej >>

RINGASTER
Erik Rihter, OŠ Brezno Podvelka (PŠ Kapla na Kozjaku), 9. razred

    Zgodba, ki jo pišem, se je zgodila pred 35 leti. Ljudje smo različni, imamo različne značajske poteze, se razlikujemo po videzu, izobrazbi, živimo v pomanjkanju ali obratno, skratka smo drugačni od drugih.
    Med drugačnimi je bil tudi doktor Novak, ki se je zelo razlikoval od svojih vrstnikov. Bil je moder možakar in je vedel vse o vsem, imel je ogromno denarja, kajti imel je dobro službo. Izumljal je velika vesoljska plovila, ki bi omogočala hitro preseljevanje ljudi v vesolje in s tem pripravila ljudi na življenje na novih planetih. Svojo brezmejno modrost je dokazal tako, da je po dolgih letih svojega izumljanja sestavil gromozansko vesoljsko plovilo, ki se je imenovalo Lasnovin 33. Tako ga je poimenoval, ker je bilo plovilo sestavljeno iz zelo lahke snovi, ki se je imenovala lasnov. Doktor Novak je živel v majhni državici Sloveniji, v kateri sem nekoč živel tudi sam. Slovenija je ležala v osrednjem delu planeta Zemlja. Tega planeta, žal, danes ni več, ker smo ljudje, ki smo živeli na Zemlji, iztrebili vse dobrine, ki jih je ponujal planet Zemlja. Doktor je državi Sloveniji omogočil svoj prvi polet v vesolje in prvi poskus poleta z Lasnovinom 33.
    Pisalo se je leto 2033, ko je Novak združil 150 člansko posadko za polet na čisto novo izumljen planet Ringaster. V tej posadki sem bil tudi sam, kajti zadel sem nagrado (polet) v takratni popularni televizijski oddaji. Poleta na Ringaster sem se neizmerno veselil, saj je na planetu Zemlja ves čas divjalo silovito vznemirjenje za pridobitev prve nagrade. Plovilo s posadko in opremo smo iz mesta Maribor izstrelili v času, ko je bila Zemlja že na robu popolnega uničenja. V tistem času nisem dobro razumel, kaj se dogaja s svetom, saj sem bil komaj polnoleten. Srečo sem imel, da sem lahko že sam izbiral o načinu svojega življenja in o izzivih, s katerimi se bom srečal v svojem življenju. Največji življenjski izziv, s katerim sem se srečal, je bil prav polet v vesolje. Vesolje je neskončen prostor. Dolgo časa sem si vesolje predstavljal kot morje, v katerem je neskončno veliko rib, te ribe pa predstavljajo svetlikajoče zvezde na nebu. Toda v času svojega popotovanja po tej brezmejnosti, sem spoznal, da se znanstveniki preveč poglabljajo v teorije o nastanku vesolja, premalo pa se zavedajo resnične čudovitosti.
    Pot do zadane točke v tej neskončnosti je bila dolga. Ringaster je od planeta Zemlja oddaljen približno 5.690.000.000 km, torej največ od vseh planetov. Potovali smo dolga leta, preden smo prišli do našega novega domovanja. Ves čas potovanja smo bili povezani z znanstveniki, astronavti in drugimi Zemljani, katerim smo poročali o naših izkušnjah. V tem času so planetu Zemlja grozile velikanske naravne katastrofe, bližala pa se je tudi 3. svetovna vojna. Vojna naj bi izbruhnila prav zaradi našega poleta, ki je pahnila največje svetovne sile v krizo in spore, ki ne bodo hitro rešeni. Vedno bolj pa so bili prizadeti ljudje, ki so ostali na Zemlji, saj niso imeli možnosti preživetja. Želeli so živeti, pa jim je bilo to onemogočeno že takrat, ko je poletel Lasnovin 33.
    Na Zemlji je bilo leto 2040, potovali smo že 7 let, izgubili smo že večino informacij in povezav z našimi rojaki. Svoje domače smo preko povezav slišali le še redko. Večina ljudi je že umrla, ostajal je le še bogatejši sloj, ki je bil bolje varovan. Vedno bolj sem čutil praznino, ki me je obdajala, lepota vesolja me ni več zanimala. Tudi sam sem želel umreti. Vsak trenutek sem se spominjal ljudi, ki so umirali. Dolgo časa je bila v naših glavah tema, ki je ne morem opisati. Tema nas je dušila vse do bleščeče luči, ki nas je zaslepila. Po dolgih letih naveličanosti vesolja smo končno prispeli do težko pričakovanega Ringasterja. Na tem novem planetu so nas pričakali v dolge bele halje oblečeni osebki. Predstavili so nam planet, na katerem bomo v prihodnje živeli.
    Danes sem star le 40 let, to bi na planetu Zemlja pomenilo najlepša leta. Tukaj pa ta starost pomeni že skoraj konec življenjskega obdobja. Ljudje se staramo hitreje zaradi male količine kisika. Toda lahko smo ponosni, saj smo edini, ki še živimo. Med nami je tudi najstarejši dr. Novak, ki že išče druge primernejše planete za naš obstoj. Upamo, da mu bo uspelo, saj ne vemo, kaj nam bo prinesla prihodnost, živimo iz dneva v dan in čakamo na konec človeštva. In tako končujem svojo pripoved s tresočo roko...

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune