ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [143/172]  Naprej >>

VESOLJSKA POTOVANJA V PRIHODNOST
Erika Kropivnik Masle, OŠ Log-Dragomer, 9.b

    Ko slišim besedo »prihodnost«, najprej pomislim na drugačen svet, drugačne ljudi, drugačno razmišljanje in drugačno obnašanje ljudi.
    Sedaj se spominjam, kako sem si v otroštvu želela imeti teleskop ter opazovati nebo in zvezde. Teleskopa nisem nikoli dobila, zato bom v prihodnosti odpotovala v vesolje sama.
    Stara sem osemindvajset let in živim v Kanadi. Sem sem se preselila po mojem potovanju po Evropi. Ker zelo rada raziskujem in si ogledujem meni zanimive stvari, sem se odločila, da bom spet odpotovala. Tokrat v vesolje. V Kanadi so drugačni ljudje kot v Sloveniji. Imam zelo dobrega prijatelja, ki je hkrati moj sodelavec. Po poklicu sva raziskovalca vesoljskih pojavov in oba si zelo želiva videti vesoljski svet v živo. Jaz si ga predstavljam kot ogromen neskončen prostor, v katerem živijo neka živa bitja, ki jim pravimo nezemljani. Ta bitja , ki se jih nekateri otroci bojijo, že ko jim mamice berejo zgodbe, si jaz predstavljam kot prijazna, nežna bitja, ki pa bi se seveda ustrašila človeka ob prvem srečanju. Moj sodelavec je mnenja, da so ta bitja grozna, škodljiva in zlobna. Jaz pa sem se odločila, da mu dokažem, da se moti. Dobila sva priložnost, da odpotujeva v vesolje. Oba sva se kar tresla od veselja. Vse je bilo tako kot sem si predstavljala. Zvezde so močno sijale in počutila sem se, kot da sanjam. Ko sem se vrnila nazaj na zemljo, sem opazila, da nekaj manjka, In res je. Nisem videla nobenega nenavadnega bitja. Sodelavec se mi je smejal in rekel, da ne ve, kaj sem pričakovala po tako kratkem obisku vesolja. Pa vseeno sva bila oba srečna, ker sva uresničila svoje sanje.
    Čez nekaj časa sva se odpravila smučat v Yukon. Ko sva se ustavila in se začela pogovarjati o najinem potovanju v vesolje, je začelo močno pihati, sneg pa je kar letel naokoli. Kot strela z jasnega je pred nama pristala vesoljska ladja. Iz nje so začela hoditi bitja, ki so imela 3 oči, 10 rok, 2 nogi in eno ali pa dve glavi. Zelo sem se ustrašila, vendar sem se spomnila, kakšno mnenje o njih sem imela, preden sem jih videla, zato sem se kmalu pomirila. Za čuda se naju ta bitja niso bala in prišla so do naju. Začeli so govoriti neko »vesoljščino«, zato jih nisem razumela. Smejali so se in midva sva se smejala nazaj. Bili so prav srčkani. Pokazali so na njihovo vesoljsko ladjo. To je bilo brez besedno povabilo, ki ga sprva nisva razumela. Nato pa smo se vsi skupaj odpravili tja. Pripravili so nama čaj, jaz pa sem bila zelo zelo začudena, da tudi oni pijejo to tekočino. Ko smo se poslovili, sva s prijateljem odšla nazaj domov. Počutila sva se neverjetno in bila sva najboljša prijatelja, ker sva skupaj uresničila vse svoje sanje.
    Nekega dne sva dobila možnost, da bi imela svojo lastno revijo in da bi pisala samo o vesoljcih. Veselo sva to sprejela in uživala, ker sva delala to, kar naju je veselilo. Bila sva raziskovalca in svoja odkritja o vesolju in vesoljcih sva zapisala na papir in jih objavila. Najin novi nadrejeni in ljudje, ki so brali najine članke, so bili navdušeni. Vsi so naju poznali, midva pa sva ostala najboljša prijatelja do konca življenja.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune