ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [146/172]  Naprej >>

Vesoljska potovanja v prihodnosti
Ana Hrastar, OŠ Trebnje, 9.d

    Živimo na planetu Zemlja, ki je vsako leto starejša, bolj izčrpana in onesnažena. Le vprašanje časa je kdaj nam bo rekla stop in bomo ostali brez nje in naše življenje se bo končalo. Ne zavedamo se, da smo za to krivi mi, posledice pa bodo nosili naši vnuki, pravnuki . Znanstveniki in drugi strokovnjaki že iščejo rešitve, kako bi se preselili na druge planete, saj je škoda na Zemlji nepopravljiva. Pa nam bo kdaj uspelo? Preprosto se ne zmenimo za druge, saj si mislimo, da živimo dobro. Pa kaj če mečemo vse stvari v isti koš, saj s tem ne bomo nič spremenili. Pa je res tako? To reče 10 ljudi, nato cela vas, mesto in na koncu je ta številka gromozanska. Zakaj se ne bi vsi potrudili, saj gre za naše življenje in ljudi, ki jih imamo radi. Zato moramo misliti tudi na prihodnost.
    Nekateri strokovnjaki so govorili, da se bomo leta 2000 lahko odpeljali na Luno. Danes se piše že leto 2009 pa se še noben navaden smrtnik ni odpeljal tja. V tem času je minilo že 9 let. To je za znanost zelo velika številka, saj vemo kako hitro se spreminja. Mi pa naj bi se preselili na drug planet. Le kako je to mogoče . Preseliti 6 milijard ljudi na drug planet. Ne vemo kdaj bo to, če sploh kdaj bo, vendar vemo, da bo to stalo ogromno trdega dela in denarja. Po mojem mnenju je vesolje še zelo neraziskano. Ogromno je planetov, ki jih sploh še nismo odkrili. Mogoče obstajajo planeti, ki so podobni ali celo enaki Zemlji. Vse je možno. Vendar postane problem potovanja, saj je čas v vesolju drugačen od našega. Medtem, ko bi potovali po planetih bi minilo že ogromno let na Zemlji in stvari bi se spremenile. Vesolje je neskončen prostor, ki si ga sploh ne moremo predstavljati, zato ga tudi ne poznamo dovolj dobro. Idealno bi bilo najti planet na katerem bi lahko živeli. Tako bi začeli na novo in verjetno bi na tega bolj pazili. Danes se zavedamo, da smo v resni nevarnosti. Grozijo nam številne katastrofe, od ledene dobe do eksplozije sonca. Zelo veliko se govori o teh stvareh, vendar se kljub temu sama ne zavedam, da je to lahko mogoče. Sploh si ne predstavljam in nočem verjeti. Mislim, da si vsi zatiskamo oči pred realnostjo.
    Če bi lahko kako potovali v vesolje bi morali najprej narediti primerno vesoljsko ladjo. Ta ladja bi bila velika in primerna za vse ljudi, od invalidov, dojenčkov do starostnikov. Ne bi smele povzročati trenj , saj bi šlo za prevažanje ljudi, ki raznih tresenj ne bi prenesle. Te ljudi bi bilo potrebno ustrezno izobraziti, da bi vedeli kaj lahko pričakujejo in kako odreagirati v določenih situacijah. Dojenčki in otroci pa bi bili pod vodstvom posebnih vzgojiteljev. Ti in še veliko drugih pogojev bi bilo potrebnih za potovanje v vesolje. Poleg selitve pa: kje in kako bi sploh živeli? Kot je že jasno, bi bilo potrebno odkriti nov, ustrezen planet. Če upoštevamo da smo ga že našli, se nam zopet odpirajo nova vprašanja. Potrebno je zgraditi dom in nov življenjski prostor. Kot mogoče bodoča arhitektka bi prevzela skrb za gradnjo hiš, cest in vse kar je potrebnega za normalno življenje. Hiše, ki bi se gradile na tem planetu bi morale ustrezati vremenskim in podnebnim pogojem. Ustvarila bi popolnoma novo arhitekturo, ki bi bila še vedno prijetna in domača za bivanje. Poleg tega bi bile zgradbe in ceste ekološke, narejene na naraven način, s čim manj trošenja energije. Novi svet bi bil popolnoma drugačen od sedanjega, prijaznejši in predvsem čistejši. S tega planeta pa bi še vedno lahko obiskovali ostale planete in našo Zemljo. Ta bi se v tem času od nas spočila, pozdravila in se na novo uredila.
    Menim, da bi se težko ločili od naše Zemlje. To je le naš dom, od katerega se ne moreš ločiti kar tako. Nikjer ne moremo biti srečnejši. Poleg tega velja prevelik družbeni status. Bogati bi si zopet polastili najboljše parcele in na sploh najboljše pogoje. Revni pa bi kot vedno dobili ostanke in bili zopet izigrani. Na začetku bi pazili na ta planet, ampak kmalu bi nam postalo vse samoumevno in tega ne bi več cenili. Pač, ljudje smo čudna bitja, ki rada dela škodo samemu sebi. Rada potujem in spoznavam nove kraje. Nekega dne bi šla rada tudi v vesolje, na kak drug planet. Nikoli ne veš, mogoče pa res še kdaj obiščem planet, ki ni Zemlja, če ne drugega vsaj v sanjah.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune