ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [151/172]  Naprej >>

VENEROVCI? KAJ RES OBSTAJAJO?
Laura Slana, OŠ Riharda Jakopiča, 9. razred

    Se sprašujete, zakaj sem se usedla za računalnik in začela pisati? No, nisem astronavtka, ne znanstvenica, ampak le nadebudna devetošolka, ki jo zanimata vesolje ter astronomija, čeprav o tem ne ve veliko.
    Vesolje so začeli odkrivati že Grki, močno pa se je začela razvijati v 15. stol., ko sta Nikolaj Kopernik in Galileo Galilei potrdila, da se vsi planeti, vključno z Zemljo, vrtijo okoli Sonca. Galileo je prvi sestavil daljnogled in Kopernikovo teorijo potrdil. Zame pa je zelo zanimiv prvi pristanek na Luni, od katerega letos mineva 40 let.
    Na kaj bi pomislili, če bi izvedeli, da v vesolju niste sami? Mogoče na Marsovce? Kaj pa, če vam razkrijem, da obstajajo Venerovci? Mi ne boste verjeli? No pa se prepričajte in nadaljujte z branjem.
    Venerovci so zanimiva in smešna bitja, saj živijo blizu Sonca, zato so nanj prilagojeni. Njihova koža je debela in hrapava, da jih lahko ščiti pred močnimi Sončevimi žarki. Ne poznajo krem z zaščitnim faktorjem, saj jih ne potrebujejo. Precej smešno bi se jim zdelo, ko bi nas videli, da se mažemo z belo tekočino, ki ji pravimo krema. »Pa saj niso tako blizu Sonca! A vendar očitno vpliva na njih,« bi si mislili.
    Si sploh morete predstavljati bitjeca z Venere? Venerovci so majhni, niso večji od metra in pol ter imajo velika ušesa, ki jim pomagajo zaznati vsak najmanjši šum. Večinoma so rjavkaste barve in izgledajo, kot bi se valjali v blatu. Ne nosijo oblačil, saj nimajo kaj skriti. Nimajo organov, pač pa njihovo telo uravnava posebna naprava podobna vašemu srcu, ki se pri njih razteza čez celotno telo. Nikoli ne umrejo, le spremenijo se v tekočino in so vir tekočine za druge Venerovce. Tekočina pa ni voda, te na Veneri ne boste našli. Za življenje je ne potrebujejo, pač pa pijejo posebno tekočino, ki ji pravijo venerosok in v katero se spremenijo vsi zeeeeelooooo stari Venerovci. Za preživetje ne potrebujejo niti hrane, saj vso »hrano« dobijo z venerosokom.
    Imajo tri okončine. Dve sta podobni našim rokam, vendar le z dvema prstoma, tretja pa je kot nekakšna antena, ki jim raste z glave.
    Zdi se mi, da se sprašujete, kako se premikajo! Nič lažjega! Postavijo se na okončini podobni rokam in se obrnejo na glavo. Torej hodijo v nekakšni smeši stoji. Nikoli ne sedijo ali ležijo. Vse stvari počnejo v tem narobe obrnjenem položaju.
    Potujejo s posebnimi vozili, ki so prijazni njihovem planetu in jim pravijo venerobusi. V njih se naenkrat pelje tudi po sto Venerovcev. Kam pa se peljejo? Na zabave!! Večina prebivalcev Venere obožuje veneralebdenja. To je poseben ples, ko se vsi Venerovci primejo za okončine in lebdijo v prostoru. Včasih izgleda malce strašljivo, pa vendar je zabavno.
    Vas zanima, kje prebivajo? Venerovci imajo radi veliko prostora, zato njihove venergraščine postavljajo tja, kjer je le-tega največ. Ker pa imajo radi tudi družbo, jih več zgradi ogromno venergraščino, kjer jih nato živi po dvajset skupaj. Včasih si zaželijo samote. Za te trenutke ima vsak Venerovec svojo venerluknjo, kamor se skrije pred drugimi. Tja ostali ne morejo, saj je močno zaščitena. Največkrat zanjo ve le njen lastnik. Žal je na Veneri vse več venergraščin, ki po njihovih zadnjih podatkih močno onesnažujejo njihov planet, zato so Venerovci hitro ukrepali. Veliko so jih razdrli in pomanjšali v minivenergraščine, nekateri pa so svoje samotne venrluknje zamenjali za skrivne venerluknjice v venergraščinah.
    Žal pa je njihova predstavnica ob obisku Zemlje ugotovila, da je naš planet še v slabšem stanju, zato nam odsvetuje polete v vesolje in proti Veneri, saj to močno onesnažuje naše ozračje. Sicer pa pravi, da naj ne poskušamo. Na Venero tako naj ne bi mogli, saj so jo zavarovali pred morebitnimi tujci, ki bi se jim posmehovali.
    Ko mi je pripovedovala o poletih, je povedala, da so sposobnost obiskovanja drugih planetov razvili že davno. Pri teh potovanjih so odkrili tudi druge prijazne ter manj prijazne prebivalce, a jih ne nameravajo izdati, kar je popolnoma pravilno. Predstavnica pravi, da jih bomo morali odkriti sami.
    »Zemljo sem prepotovala po dolgem in počez ter odkrila veliko zanimivih reči. Nisem si mislila, da je lahko na enem delu tako vroče in na drugem tako mrzlo – in to na enem samem planetu! Ko sem prvič srečala žival ali kakor koli že temu rečete, mislim, da je bila divja, sem se močno prestrašila. Na tako lepem planetu živijo taka bitja? Ko pa sem videla, kako so ubijali živali, za katere sem izvedela, da so zaščitene, sem si želela vrnitve domov. Kako so lahko nekateri Zemljani tako kruti? Ali si predstavljajo, da bi ubili njih? S tem se je moje dobro prepričanje o Zemljanih nekoliko spremenilo. Ko pa sem na svojem venerotopu našla podatek, da je bilo na Zemlji ogromno število vojn, sem bila vesela, da so na Veneri prepovedane že od davnega leta 0 našega štetja. S tem smo se hvala bogu izognili nepotrebnemu ubijanju, saj Venerovci postanemo venerosok le v primeru, da se vanj spremenimo zaradi starosti, če pa nas kdo ubije, ostane le spačeno telo,« mi je povedala.
    Venerovci pa niso zanimivi samo po zunanjosti, ampak tudi po sporazumevanju. Njihovega jezika, venerevščine, ne moremo razumeti, prav tako ne razumejo jezika Zemljanov. Na Veneri pa nekateri Venerovci razumejo tudi jezik Zemljanov, zato so kot nekakšni prevajalci.
    Zanimivo je tudi, kaj počnejo Venerovci. Izgleda, kot bi hodili v službo, vendar pa ne služijo denarja, tega Venerovci sploh ne poznajo, pač pa za delo dobivajo venerosok. Ta njihova dela so zelo različna. Ne poznajo rudnikov in kopanja pod površje Venere, pač pa večina ljudi dela v pomoč ozračju. Čistijo, ločujejo odpadke, ki jih že tako ni veliko. Veliko je tako imenovanih znanstvenikov, ki ves čas raziskujejo, kako bi izboljšali njihova prevozna sredstva in hiše, da bi čim manj onesnaževale Venero.
    »Čeprav sem odkrila nekaj stvari, ki so me zmotile, sem na svojem potovanju spoznala, da Zemljani sploh niste tako grozni, kot ste se mi zdeli pred potovanjem. Vseeno pa vam ne bi izdala, kako se pristane ne Veneri, saj se bojim, da nas boste izkoristili in pobili,« mi je še zaupala predstavnica z Venere. Takole nas bo predstavila ostalim Venerovcem: »Zemljani so bitja na dveh nogah, kot temu pravijo, in hodijo pravilno obrnjeni. Večinoma so večji od metra in pol in se prehranjujejo z vsem mogočim. Neki jedi pravijo hamburger. Zemljani umirajo in ko se to zgodi, jih ostali preživeli zakopljejo v globoko ter temno jamo. Večinoma so prijazni, v preteklosti pa so živeli tudi zlobni, ki so povzročili obilico nesreč in vojn. Njihov planet je lep, vendar v nevarnosti zaradi onesnaževanja. Na njem živijo tudi živali. To so bitja, ki se gibljejo na štirih nogah in so slabše razvita, vendar pametna ter spretna. V splošnem je Zemlja lep planet, na katerem bi se dalo živeti.«
    No, tole bi lahko bila le bujna domišljija te nadebudne devetošolke, ki jo zanima astronomija. Nekako pa se mi zdi, da ima kar prav. Nekje v vesolju živijo bitja, ki nam niso podobna in ki jih nikoli ne bomo odkrili. Mislim pa, da je bolje tako. Ne bomo jih mogli iztrebiti tako kot so to poskušali nekateri in lahko bodo živeli v miru v svojih venergraščinah in se spreminjali v venerosok.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune