|
Portal o astronavtiki in astronomiji
•
Centralno
Vesolje od leta 1997 |
|
Vesoljska potovanja v
prihodnosti
•
Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF |
ALI ANDROIDI SANJAJO ELEKTRIČNI DEŽ? Eva Markun, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana
-Vse se je spremenilo. Pred petdesetimi leti je bila naša
domovina prenaseljena, sedaj bežimo na sosednje planete. Sonce je iz dneva v dan
večje. Samo še vprašanje časa je, kdaj nas bo pogoltnilo.
»Ugasni radio,« zagodrnja Zia izpod soničnega motocikla,
kamor se je zavlekel z izvijačem v rokah. »Ne slišim motorja.«
»Ta podrtija je stara že najmanj sto let, zakaj se sploh
ukvarjaš z njo?« vpraša njegova punca, ki se poti celo v ultra lahkem suitu iz
lateksa. »In itak nas bo pobralo, preden jo boš popravil.«
»Ne bodi paranoična. V šestnajstem vladnem razselitvenem
krogu sva, čez pol leta bova že v koloniji na Evropi ali Ganimedu. Pa ugasni
tega scientološkega težaka, ker če bo začel moriti z Materinskim planetom, bom
fental radio.«
»Meni je pa všeč, ko govori o Materi. Zveni tako domače. Ah!
Pojdita se igrat kam drugam, Zia vaju lahko še skuri s tem kripljem.«
Mala, ki sta pridrvela v polkrožno, intenzivno hlajeno sobo,
v kateri na zloščenih cinkovih ploščah odseva razžarjena Marsova pokrajina in
ustvarja v prostoru atmosfero gorečega planeta, sta se sunkovito ustavila nekaj
metrov pred ograjeno kletko, v kateri je Zia popravljal motor.
»Uau,« se je oglasil prvi. »Supersonični cikel s štirimi
Machi pogona. Kakšna razvalina.«
»Ja, moja mami pravi, da v službi razvijajo teleportacijske
sonde, ki jih poganjajo možganski valovi in da so ta stari avtomobili na
mehaniko že čisto zastareli.«
»Tvoja mami te baše,« zazeha Zieva punca, »Teleportacijske
sonde porabijo cele googole energije, nikoli ne bodo delovale na kaj tako
šibkega kot so možganski valovi. Sploh pa na tvoje. A ti sploh kaj misliš?
Zahodil si priklicno enoto.«
Najmanjši od njiju se spači in hitro umakne nogo, a je že
prepozno. V sobo se na šestih tenkih aluminijastih nogah primaje starejši model
gospodinjskega robota in premeri vse osebe v njej s strašljivim kovinskim
pogledom. Otroka se avtomatično stisneta bliže k punci in k topli obleki iz
lateksa.
»Je že v redu, T.,« se nasmehne dekle, »Če si že tukaj, nam
prinesi kaj pijače. Umiram od vročine…«
Ko se robot odvleče iz sobe, podoben ogromnemu pajku, se Zia
dvigne in odide iz kletke ter si obriše roke, zamazane s sintetičnim oljem, v
rob svoje delovne obleke iz gume. »Temu stroju sploh ne zaupam več,« zamomlja in
poskuša prestaviti postajo na radiu, »Prepričan sem, da nam na skrivaj v hrano
in pijačo meša poceni drogo v prašku, ki je skoraj toliko strupena kot prekleta
umetna hrana sama. Upam, da mi bodo oddobrili prošnjo za vstop v kmetijsko
kolonijo na Io. Toliko časa že nisem jedel prave hrane, da se mi bo zmešalo.«
»Kmetijsko kolonijo,« zazeha njegova punca in si začne piliti
nohte. »Si znorel? Kaj pa je narobe z mestom? Saj imaš vendar rad svoje delo.«
»Specializiran sem za sonične in toplotne motorje, o
teleportacijski tehniki pa nimam pojma. Čez dve leti bom popolnoma brez dela.
Lahko bi se pa ti zaposlila, če ti je že toliko do mestnega življenja, ker si
takšnega stanovanja, kot ga imava tukaj, v E.5 ne bova mogla privoščiti.«
»Uh, ne bodi zatežen! Daj radio bolj na glas. Nič ga ne
slišim.«
-Sonce se je v zadnjih petih letih razširilo za povprečno
osem centimetrov v premeru in popolnoma pogoltnilo prvi planet v galaksiji. Samo
v tem letu je temperaturni dvig za deset stopinj prizadel najbolj izpostavljena
področja Marsa, iz katerih se je do sedaj izselilo že pet milijard ljudi, največ
na oddaljene satelite Saturna in Urana. Post-Neptunski pas bomo v nekaj letih
lahko usposobili za preživetje, poročila iz drugih delov galaksije pa namigujejo
na odkritje planeta, ki je po svojih geoloških značilnostih podoben Materi.
»A greva lahko pogledat sonocikel, Zia?«
»Jah, samo ne se dotikat ročic. Niso še pritrjene.«
- Kljub temu, da še dvajset razselitvenih krogov čaka na
deportacijo, vse kaže, da bo Sonce doseglo našo domovino hitreje, kot smo
pričakovali. V desetih letih bo Mars popolnoma neprimeren za življenje,
povprečna temperatura namreč že presega več kot 331 K. Medtem pa se sociologi
sprašujejo, koliko identitete lahko ohrani razseljeno človeštvo? Več raziskav
priča o post-deportacijskem sindromu, ki ga povzroči domotožje in stiska ob
devastaciji rodnega planeta. Psiholog R.K.Davies, ki raziskuje legende o Materi
vam svetuje, da…
»Zia, dolgčas nama je, a se greš z nama žogat?«
»Eh, ne morem. Na deportacijski urad moram, plačat
prijavnino, barabe so jo spet povečale, kot da imam neomejeno denarja, druga
izbira je pa samo ta, da se scvrem…a gresta z mano? Najbrž bo bedno, tako ali
tako.«
»Ššš, klinac, ne slišim ga!«
»Ti si obsedena s to Materjo! Kaj je sploh tako posebnega na
njej?«
»Daj mi za pit in bodi že tiho, Zia. Moški ne razumete
nostalgije.«
-Mehki in zeleni pašniki, polni cvetja. Kamorkoli pogledaš,
vlada mir. Ovce, ki se pasejo po okoliških hribih – ovce so puhaste, bele živali
– se leno premikajo. Na drugi strani horizonta se dvigajo hladni in temni hribi,
polni zelene barve, pred nami pa se razprostira ocean, moder in topel od
popoldanskega sonca. Sonce je daleč na nebu, rumeno in ne rdeče, zakrivajo ga
beli oblaki, ki prekrivajo svetlo modro nebo…
»Bah, ugasni že tega nakladača! Pa ne, da mu res verjameš? Da
nas po smrti čaka nekakšen raj, nekakšna Mati, vsa v zelenem in z odprtimi
rokami?«
»Zia, kako si neromantičen! Ne razumeš, da je Mati v resnici
samo prispodoba neskončnega miru, nasprotje te žgoče vročine, ki jo moram vsak
dan prenašati, ker se nisi usmeril v bolj donosno vejo prometne industrije.«
»Veš kaj, gospa MATI, če ti kaj ni všeč, se pa zaposli. Tudi
ostale ženske delajo, sicer ravno tako godrnjajo, a vsaj z razlogom. Misliš, da
bo kje kaj bolje? Človeštvo je nomadsko ljudstvo, draga moja, s planeta na
planet skačemo kot opice, prej ko se sprijazniš, boljše bo, ker kamorkoli
pridejo opičke podobne tebi, ustvarijo samo devastacijo. Kam bomo šli pa potem,
ko se bo sonce toliko razpihnilo, da bo pogoltnilo vso galaksijo?«
»Sonce se napihuje samo zaradi naših grehov – in če bomo
častili Mater, se bo spet skrčilo na prvotno velikost,« odvrne punca in si
zatakne slamico za zobe.
»Ti res verjameš v to blamažo?« se zasmeji Zia in spleza
nazaj v kletko, »Hoj fanta, se gresta peljat? Na prostem delu bomo morali malo
paziti, ker nas bodo vsi prehitevali, samo ni bolj zabavne stvari kot je star
sonocikel. Lahko bomo z oljem zapackali vse ta nove!«
»Ne, jaz ne bi. Mami mi ne pusti.«
»Kaj pa ti, Bor? Najbrž tudi ne?«
»Zia, pusti ju pri miru. Kdo se hoče voziti s sto let starim
sonociklom, če pa si tristokrat prej že samo, če greš na hitrostno sondo?«
»Ne, jaz bi pa šel,« zamežika Bor in spleza v kletko, »Saj ni
nevarno, ne?«
»Glede na to, da te lahko vsak trenutek pogoltne razžarjena
masa plina, potem je vožnja s sonociklom najvarnejša stvar na svetu,« se zareži
Zia in mu natakne čelado. »Poslušaj, bejba, a misliš, da smo ljudje že od nekdaj
na Marsu?«
»Ja, zakaj ne?« se zazre ona vanj z nedolžnim pogledom. »Že
tisočletja. Samo odkar se je sonce začelo povečevati, se je klima pokvarila. Saj
je bil včasih Mars Mati, ni bil?«
»Ne vem,« vzdihne Zia, »Sonocikli imajo drugačno zgradbo,
kakršno bi pričakoval od pogojev na Marsu. Preveč vode je vključene v motor. Vsi
ostali ga hladijo s tekočim dušikom, sonocikli pa z vodo. Nekateri imajo celo
brisalce, tukaj pa pada samo električni dež. Po mojem se umikamo s planeta na
planet že stoletja. No, mali, drži se. Čez hodnik bova morala bolj počasi, ker
imajo fanatični častilci Matere svoj anualni shod.«
»Bodo imeli neonske transparente?« se otroku zasvetijo oči,
»Takšne modre?«
»Jap, najbrž. Greva?«
Sonocikel se požene iz kletke v zrak, kjer obvisi nekaj
metrov nad tlemi, medtem ko čakata, da se kupola odpre v hodnik.
»Zia, prekleto, vse boš zasmradil!« krikne dekle in skoči
pokonci, da lateks šibko zaškriplje, »In vročino boš spustil noter!«
Zia in Bor se poženeta ven s hitrostjo enega Macha in pri tem
rahlo streseta celoten prostor, v katerem se počasi, potem, ko se vanj s
šumenjem zapiranja kupole vrne zvok, razleže jasen glas štiristenskega radia, ki
še naprej mirno razlaga o Materi.
-Zato bi moral vsak član naše skupnosti poskrbeti, da se bo
Mars vrnil v prvotno stanje. Bratje, s skupnimi močmi lahko zaustavimo sonce!
|
|