ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [20/172]  Naprej >>

SPOROČILA IZ VESOLJA
Maja Peklenik, OŠ Franceta Prešerna Kranj - podružnica Kokrica, 4.č

Anja je sedela v svoji sobi in nestrpno gledala v računalniški zaslon. Minilo je le nekaj minut, a njej se je zdelo, da je pretekla cela večnost. Njen bratranec, petnajst let starejši, je zmagal na natečaju in za nagrado z najnovejšo raketo za sedem dni odpotoval na ogled vesolja in raziskovanje novih planetov. Anji je obljubil, da ji bo po elektronski pošti vsak dan sporočal, kaj so odkrili. Odleteli so pred desetimi urami in zdaj bi Anja že morala dobiti sporočilo. Čez petnajst minut je končno prispelo. Pisalo je:
25. 8. 2071
Danes smo odkrili, da se okoli Zemlje vrtijo štirje planeti, ki spreminjajo letne čase. Vsak planet pomeni en letni čas. Obkrožajo jih simboli: zimo snežinke, pomlad majhni cvetovi, poletje sončni žarki, simbol jeseni pa so listi, ki krožijo v vetru.
Planete smo tudi obiskali, na njih pa je bilo vreme, ki je značilno za te letne čase.
Ugotovili smo, da je v bližini Zemlje skupina planetov, na katerih živijo ljudje: obstaja planet za odrasle, ki je večji od Zemlje, planeti za otroke se gibljejo okoli tega planeta. Ti planeti so veliko manjši. Na vsakem je prostora le za deset otrok. Ko se rodi novih deset otrok, nastane nov planet. Te planete še raziskujemo.
Ko je Anja to prebrala, je bila presenečena, koliko stvari so odkrili v enem dnevu. A kmalu jo je iz razmišljanja prebudila mama, ki jo je poklicala na kosilo. Do večera ni prejela nobenega sporočila, zato je bila kar malo slabe volje. Za tolažbo je še enkrat je vse prebrala in odšla spat.
Naslednje jutro se je zbudila zelo zgodaj. Pohitela je k računalniku. Tam jo je že čakalo novo sporočilo.
26. 8. 2071
Na planetih, ki smo jih odkrili včeraj, vlada večna tema, saj jim je Sonce in Luno požrla rožnata luknja, ki je narejena iz žvečilnega gumija. Požre vse, kar ji pride na pot, zato je tudi koristna, saj odstranjuje smeti iz vesolja. Zvezd ni, saj so od tega planeta zelo oddaljene.
Na poti smo srečali velikansko zvezdo Repatico. Sestavljena je iz majhnih zlatih kroglic in je zelo počasna, zato smo si jo lahko ogledali.
Pisalo je manj kot prejšnji dan, zato je bila kar malo razočarana. Toliko stvari bi še rada izvedela: Kaj se je zgodilo z zvezdo Repatico? Od kod je prišla? Kako je nastala ...?
Sedela je pred računalnikom in čakala, da bi dobila še eno sporočilo. A to se ni zgodilo, zato je odšla s prijateljico kolesarit.
Popoldne je sporočilo res dobila.
26. 8. 2071 - popoldne
Zvezde Repatice nismo mogli raziskati, ker se je začela deliti na majhne kroglice, ki so se začele večati in se spreminjati v zvezde.
Sporočilo je bilo zelo kratko, a je bila vesela, da je dobila odgovor na eno od svojih vprašanj. Bratranca ni bilo šele dva dni, a je odkril že toliko zanimivega. Spomnila se je, da mora oditi na večerjo, še enkrat je prebrala vsa bratrančeva sporočila in odšla.
Naslednji dan je bil ponedeljek, zato je morala v šolo. Pred odhodom je še enkrat pogledala na računalnik, a novega sporočila ni bilo. Čakala je in čakala, da bi skoraj zamudila šolo, zato se je tja odpravila s kolesom.
Enkrat je malo manjkalo, da ni povozila pešca, saj ni bila pozorna, ker je mislila na vesolje. Zaradi istega razloga pri pouku ni poslušala in ko jo je učiteljica vprašala, ni imela pojma.
Popoldne, ko se je vrnila iz šole, jo je že čakalo novo sporočilo.
27. 8. 2071
Vrniti se bomo morali tri dni prej, saj smo v raketi odkrili luknjo, ki je vsrkala zelo veliko kisika.
V vesolju smo odkrili planete, ki so med seboj povezani z mostički. Na enem od njih živijo pravljična bitja.
Videli smo volka, ki se je igral z Rdečo kapico in sedmimi kozlički, muco Copatarico, ki je Pepelki šivala čevlje, ker so se ji strgali na plesu, Sneguljčico, ki je Motovilki pomagala plezati iz gradu in palčke, ki so lovili zlato ptico.
Na planetu, ki se je imenoval Galerija, je bilo polno slik, kipov in drugih umetniških del, na enem od planetov pa so stale zgradbe, ki so se na Zemlji porušile. Med njimi je bila tudi Atlantida.
Šli smo tudi na planet Melodija, kjer so živeli majhni ljudje z glavami v obliki not. Nam so segali komaj do pasu. Bili so gostoljubni, zato smo ostali pri njih.
To besedilo je prebrala večkrat.
O Atlantidi je že brala v knjigah, a povsod je pisalo, da nihče ne ve, kje leži zdaj. In zdaj je izvedela, kam je izginila. Ona je edina oseba na Zemlji, ki to ve.
Vedela je, da obstaja dežela pravljic. Vse skupaj se ji je zdelo kot pustolovska zgodba, le da je bilo res.
Malo je bila žalostna, ker je morala v glasbeno šolo, a si je predstavljala, da gre na planet Melodija, kjer bo videla njegove prebivalce.
Naslednji dan so imeli pouk popoldan, zato se je zbudila šele ob desetih in takoj odhitela k računalniku. Tam jo je že čakal nov del bratrančevega dnevnika.
28. 8. 2071
Na poti proti Zemlji smo se ustavili še na planetih, ki smo jih odkrili prvi dan. Ugotovili smo, da imajo tam ljudje imena po številih. Ko nekdo umre, dobi njegovo število prvi novorojenček iz njegove družine. Več stvari nismo mogli raziskati, saj je raketi začelo primanjkovati kisika.
P. S. Ob 20. uri me počakaj na postajališču.
Ko je to prebrala, se je oblekla, odšla ven in se s kolesom odpeljala počakat bratranca. Med potjo je razmišljala, kako bi bilo, če bi v vesolje odletela tudi ona …

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune