ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [24/172]  Naprej >>

VESOLJSKO POTOVANJE V PRIHODNOST
Petra Toplak, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 5. razred

Vesolje je zame nekaj posebnega. O njem že veliko vem, saj imam doma Veliko ilustrirano enciklopedijo VESOLJE, vendar si vesolje že vedno predstavljam po svoje.
Kot prvo: še vedno verjamem v vesoljce. Če bi vesoljca morala opisati takega kot si ga predstavljam, bi napisala tole:
Vesoljci so zelene barve. Trup in glavo imajo združeno v veliko kroglo, iz katere štrlita dve roki in dve nogi ter iz nje gleda le eno veliko oko. Vesoljci imajo na vsaki nogi in na vsaki roki le tri prste. Na vsakem prstu imajo noht iz zelene sluzi. Vsako leto nohti odpadejo in iz njih nastanejo majhni vesoljčki. Skoraj vsak vesoljček ima tudi hišnega ljubljenčka. Hišni ljubljenčki so podobni psu, le da imajo eno oko in so brez repa. Tudi ti so zelene barve. Nekateri so veliki, drugi majhni. Obstajajo tudi sončevi vesoljčki. Ti so skoraj enaki kot drugi. Razlika je le v tem, da so oranžne barve.
Ker vesoljci živijo na vseh planetih (Sonce, Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton) in ker se želijo obiskovati,so izdelali vesoljske ladje;
Pravzaprav so v obliki krogle. Okrog te krogle je pripet obroč. Po večini so sive barve, le ladje sončevih vesoljčkov so oranžne barve. V njih je prostor za enega večjega vesoljčka ali za dva manjša. Hišnih ljubljenčkov vesoljci nikoli ne vzamejo seboj, saj ti dobijo vesoljsko bolezen.
No, dovolj o tem. Ta spis je posvečen mednarodnem dnevu astronomije in glavna tema je, kako si predstavljam, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. V prihodnosti bo potovanje na luno seveda bolj razvito kot zdaj. Mogoče bodo izumitelji celo naredili raketo, ki bo potovala tako hitro kot sončna svetloba. Tako bomo lahko potovali še na druge planete, ne samo na luno!
Mogoče bomo celo tudi živeli na drugih planetih in izumili neprebojne obleke, da bomo lahko potovali na sonce.
Ali pa bomo spoznali vesoljce, vesoljci pa nas…

Dnevnik vesoljčka Adolfa
341. 7034 - torek

Pozdravljeni, sem vesoljček Adolf. Danes prvič pišem ta dnevnik. Moj oče je poglavar vseh drugih vesoljcev in zato živim v udobju. To mi je všeč, vendar mi ni bilo všeč, da s tem udobjem uničujemo cel planet Jupiter. Zdaj pa mi je všeč, saj smo pred kratkim, natančneje 302 dni v letu 7034 vse odpadke predelali v koristnejše stvari. Tudi hiše smo podrli, izkopali pa smo jame. V teh jamah smo si uredili stalen dom.
Danes sem se kot ponavadi dolgočasil. Moji prijatelji so namreč šli na Zemljo. ZAKAJ NE SMEM ITI TUDI JAZ?
Nekaj časa sem razmišljal nato pa sem zagledal nekaj čudnega. Nekaj zelo čudnega! Kaj pa je to? V šoli se še nikoli nismo učili o njem.
»Oči, kaj je to?« sem vprašal očeta in pokazal na čuden predmet.
»To je raketa.« mi je odgovoril.
»Raketa?« Bil sem zelo začuden. Nikoli še nisem slišal za raketo. Je to kakšna čudna žival?
»Ja, sine. Raketa.«
»Je NEVARNA?« sem spet vprašal.
»Ne. Raketa je vozilo tako kot vesoljska ladja. Z njo ljudje potujejo na druge planete. Najprej so z raketo lahko prišli le na luno, saj tiste rakete niso bile dovolj hitre. Ampak zdaj so ljudje izumili še tiste druge rakete, ki so dovolj hitre, da pridejo na Jupiter, Merkur, Venero, Mars, Saturn, Uran Neptun in tudi Pluton.« me je poučil oče.
Raketa je pristala. Iz nje so stopili ljudje v čudnih oblekah. Malo so pogledali po okolici, ki so jo tisti trenutek lahko videli, nato pa so šli nazaj v raketo. Bilo je že pozno in moral sem se odpraviti spat .Le kaj vse se še bo zgodilo naslednjega dne?

342. 7034 – sreda
Za mano je zelo zanimiv dan. Zjutraj po zajtrku (običajno jem vesoljske žitne kosmiče z mlekom, ki si ga vzamemo na zemlji) sem se šel ven igrat.
Nekaj časa sem se igral, potem pa mi je postalo dolgčas. Razmišljal sem, kaj bi lahko počel. Šele nato sem se spomnil rakete, ki je pristala včeraj. Odločil sem se, da si jo bom ogledal.
In res. Čez nekaj časa sem si že ogledoval to čudno stvar. Niti pomislil nisem, da so lahko ljudje v njej nevarni, zato sem šel v notranjost rakete.
Ko so me ljudje zagledali, so se zelo začudili. Da bi prekinil tišino, ki je nastala, sem se predstavil.
»Pozdravljeni, sem Adolf, sin poglavarja vesoljcev. Prišel sem, da bi si ogledal vašo raketo. Ali smem?« sem jih vprašal. Delal sem se pogumnega, v resnici pa me je bilo kar malo strah ljudi.
»N… nnno p…prav!« je rekel en od njih. Očitno se me je bal.
»Lahko ti jo jaz razkažem!« je rekla neka punca. No, čudno. Punce ni bilo tako strah kot fanta.
»Pravzaprav sem prišel še zaradi nečesa drugega.« sem priznal. Takoj, ko sem vstopil sem hotel izvedeti, kaj tukaj počnejo ti ljudje.
»Hotel sem vas vprašati,kaj počnete tukaj?« , sem jim pojasnil.
»No, pravzaprav smo prišli prosit za pomoč!« so povedali vsi naenkrat...
Dan se je končal res zanimivo. Ljudje, pravzaprav Katja, Luka, Miha in Tjaša so mi povedali, da potrebujejo pomoč, ker je Zemlja preveč onesnažena, da bi živeli na njej. Ker sam nisem najbolje vedel, kaj naj storim, sem poklical očka. Prišel je kar na raketo.
»Kaj pa počneš tukaj, Adolf?« , me je jezno vprašal. »in zakaj si me klical?« je nadaljeval.
»Bil sem radoveden in sem šel pogledat. Ti ljudje so mi povedali, da potrebujejo pomoč, zato sem te poklical.«
Oče je dolgo premišljeval, na koncu pa se je le spomnil, kaj bi lahko storili. Ampak, ker je bil zaspan, se je odločil, da bo svojo zamisel izdal šele zjutraj.

343. 7034 – četrtek
Današnji dan smo težko dočakali. Zjutraj smo sedli za mizo v najini graščini in čakali, da bo oče povedal svojo odločitev.
»Zamislil sem si, da bi ljudje lahko zbrali vse svoje odpadke. Potem bi vse predelali v plastiko in les ter izdelali novo pohištvo. Potem bi v nekem prostoru na prostem vsak človek naredil svoj vrt in si sam prideloval hrano. Tako bi bilo okolju prijazno in zdravo,« je rekel »pa tudi mi vam lahko pomagamo!« je še dodal.
Vsem je bila zamisel všeč…

Torej bodo ljudje čez 5000 let živeli zdravo in bodo s tem tudi zadovoljni! Čez nekaj let bodo tudi datumi različni. Npr. če bi bil danes 1.1. 2010, bi oni napisali tako: 1.2010, saj je 1.1. prvi dan v letu.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune