ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [29/172]  Naprej >>

KDO SI TI?
Diana Oletič, OŠ Mala Nedelja, 5. razred

Tvoja domišljija je lahko velika, še večja od vesolja. Resničnost pa je resnica in pri njej nimaš kaj.
Oh, kakšen dolgčas. Sem Eva, stara 11 let. S sošolci in sošolkami smo na znanstvenem izletu, in to pri znanstvenikih, ki proučujejo vesolje. Če me vprašate, mi je to čisto brez veze. Vesolje me sploh ne zanima, zvezde pa še manj. Zakaj raje ne gremo v lunapark ali Styrassicpark? Tam bi se vsaj zabavali, ne pa tukaj, kjer moramo poslušati kako in kaj!
Znanstvenik je kar naprej govoril, da je astronomija veda o vesolju in to ponovil najmanj petkrat. “Učiteljica, lahko grem na stranišče?” sem jo vprašala, ker se mi ni ljubilo več poslušati. “Seveda lahko. Te pospremim?” je bila prijazna učiteljica, saj je vedela, da mi astronomija ne diši. ” Ne, hvala,” sem se ji zahvalila in odšla. Morala sem se prebiti mimo otrok, ki so z zanimanjem poslušali znanstvenikove besede. Nekaj korakov pred straniščem sem zagledala vrata. Na njih je pisalo: PREPOVEDAN VSTOP. Hja, kaj moram, noter pač ne smem. Ker pa se je moja radovednost večala in večala, sem vseeno vstopila. Ko sem odprla vrata in naredila korak naprej, sem padla v nekakšen tunel oz. lahko bi rekla, da je bil bolj tobogan. Padala sem še nekaj sekund in na blazini pristala v popolni temi. “Kako si?” me je vprašal nek neznan glas. Prestrašila sem se. “Kdo si ti?” sem začudeno dejala. “Še vedno mi nisi ogovorila na vprašanje!” je spet rekel neznan glas. “No, kaj pa vem. Nisem dobro in nisem slabo,” sem mu odgovorila. Še vedno pa ga nisem videla. ”Hej ti, kdorkoli že si, pokaži se mi!” sem zakričala, ker ne maram, da se gre kdo z mano skrivalnice. Prižgala se je luč. Malo sem se razgledala po sobi. Bila je ogromna. Na desni strani sobe sem zagledala vse polno balonov. Bili so različnih barv in vsi so lebdeli v zraku. Pod njimi pa je bilo pisano kolo. Na levi strani sobe pa je bilo vse isto, samo da je bilo vse črno, belo in sivo. Pred mano pa je stal nekakšen stroj. Vse se mi je zdelo zelo čudno. Kaj pomenijo ti baloni in kolesi, sploh pa, kaj pomeni ta stroj pred mano. “Hej ti, pojavi se vendar!” sem zakričala neznanemu glasu. “Jaz sem ti že odgovorila, zdaj pa ti odgovori na moje vprašanje, ki se glasi: Kdo si ti?! Oziroma kaj si ti?” V tem trenutku je izza balonov na desni strani stopila nekakšna prikazen. Ne, ne, že vem, kaj je - vesoljska pošast. Bila je modre barve. Glavo je imela ovalno, na njej pa nekakšen tulec in iz njega se je kadilo. Lahko bi rekli, da je imela na glavi dimnik. Na obrazu je bilo polno rdečih oči. Usta pa so bila nad očmi, bila pa so ravna in velika kot svinčnik. Telo je imela jajčaste oblike. Noge in roke pa so bile podobne človeškim, le da so na nogah in rokah bili le tri prsti. ”To sem, kar vidiš,” je rekla vesoljska pošast. “Si z drugega planeta?” sem ga vprašala, ker sploh ni bil podoben ljudem. “Ne, na Zemlji sem doma,” je odgovorila pošast. “Če česa ne maram, je to laž in ti si jo pravkar izrekel,” sem odvrnila. “To pa sploh ni laž, resnica je, ki je ti ne verjameš.” “Prav, recimo, da ti verjamem. Zdaj pa mi povej, kako si postal takšen.” “Preizkusil sem tale stroj pred tabo,” je rekel. “Zakaj pa si izumil tale stroj, če te ta naredi takega, ne več človeku podobnega,” sem ga “morila” še s tem vprašanjem. “Hej, to ni tak stroj, ki te naredi nečloveškega. To je stroj, ki te popelje v popolno življenje.” je odgovoril. “ Halo! Še nisi slišal, da življenje ni popolno.” sem rekla. “Slišal sem že. Ampak tisti, ki je to rekel, da življenje ni popolno, je mislil človeško življenje. Nihče pa ni rekel, da ni popolno življenje nekoga drugega,” je povedal. “Vau!” sem rekla. ”Tudi jaz želim biti taka. Ali bomo v prihodnosti vsi taki?” sem ga že skoraj ubila z vprašanji.
“Ja, v prihodnosti bomo vsi taki. Povem ti še nekaj zanimivosti. Ko bomo taki, ne bomo umrli. Počeli bomo to, kar si želimo. Kar pa si ne želiš, ti ni treba početi. Lahko bomo leteli na vse druge planete, ker ne bomo potrebovali kisika, vode ter hrane. Odkrivali nova osončja… Zdaj že delam na tem, da bom naredil stroj in ga namestil v atmosferi. Ta stroj pa bo omogočil, da bo denar padal z neba. Hja, če hočeš postati taka, lahko postaneš. Navodila uporabe so takšna: z obema kolesoma se pelji en krog. Potem mi boš povedala, na katerem si bolj uživala. Če boš rekla, da si uživala na kolesu na levi strani, boš morala počiti enega od balonov. Če pa boš bolj uživala na desni strani, boš pa morala napihniti en balon. Ko boš to opravila, boš šla v stroj na predelavo. Seveda na tisto stran, s katerim kolesom si bolj uživala. Po dveh sekundah pa boš že taka kot jaz. Aha, pa preden boš šla v stroj, moraš pritisniti na gumb tiste barve, ki ti je najbolj všeč. To pa zato, da si boš izbrala barvo kože. Zdaj pa premisli, če si to zares želiš,” je razložil. ”Ja, odločena sem, spremenila se bom! “ sem rekla. Najprej sem šla na kolo na levi strani. Usedla sem se in se začela peljati. Ko sem se peljala, sem se spominjala slabih stvari. Potem sem se peljala na kolesu na desni strani. Tam sem se spominjala lepih stvari. Ko sem končala, sem ga vprašala: “No, kje naj zdaj dobim balon, da ga napihnem.” “Na, tukaj ga imaš,” je rekel in mi ga dal. Napihnila sem ga. Na vrsti je bil stroj. Preden sem šla na predelavo, sem na stroju pritisnila zeleno barvo. Ena, dve, tri in že sem bila zunaj. Ko sem se pogledala v ogledalo, nisem mogla verjeti svojim očem.
Sem to res jaz? No…res sem… to je zdaj resnica in ne morem si pomagati. Mogoče pa je tako moralo biti. Spoznala sem, da ni važno, kako izgledaš, ampak važno je, da v življenju znaš uživati… početi stvari, ki so ti ljube… torej imeti popolno življenje. No, skoraj popolno. Kmalu je moj novi prijatelj to pokazal drugim in vsi so postali takšni kot midva, le po barvi smo se razlikovali in kar je najpomembnejše – BILI SMO SREČNI IN ZADOVOLNJI S SVOJIM ŽIVLJENJEM.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune