ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [31/172]  Naprej >>

POTOVANJE NA MARS
Katja Albreht, OŠ Tabor Logatec, 6.a

25. 3. 3009 – PRIPRAVE
Zjutraj sem že navsezgodaj vstala. Spomnila sem se včerajšnjega dne. Učitelj je izbral sedem učencev, ki bodo jutri odšli na vesoljsko vožnjo. Izbiral je le med najboljšimi. Mene ni izbral. Tako sem jezna! Jaz sem se nato javila za rezervo. Danes imamo vaje. Tja grem zato, ker če se kdo poškoduje, grem na vožnjo jaz. JAZ! Ups! Zamujam! Hitro se oblečem in odhitim na vaje. Učitelj je jezen, ker sem zamudila. Najprej se ogrejemo, nato pa se odpeljemo v Vesoljski Center. Tam naj bi hranili tisoč let staro vesoljsko plovilo. Takrat naj bi v vesolje potovalo le petdeset ljudi iz celega sveta. Ali še manj. Si predstavljate, da le 50 od 6.000.000.000 (šest milijard)! O! Smo že prišli! Tukaj so tudi ladje, s katerimi plujemo učenci vesoljske šole.
»Katharine! Zbudi se! Kolikokrat te bom moral še vprašati, koliko hitro se lahko vozi po Mlečni cesti?«
Brb!Tako sem razmišljala, da nisem slišala učitelja, ki mi je zastavil vprašanje.
»Mislim, da med 50 in 80 kilometrov svetlobne hitrosti.«
»Bravo, Kathy! Opravila si izpit!«
Opravila sem izpit?! Jea! Kako bo mama vesela! Ko pridemo v osrednji del Vesoljskega centra, srečamo znano astronavtko Sylvio Browne.
»Učenci, to je najboljša astronavtka v vsej galaksiji, gospa Sylvia Brown. Ona vas bo pripravila na polet po naši galaksiji.«
To! Najboljša astronavtka nas bo pripravila na pot! Ko se povzpnemo na ladjo za vaje, si moja najboljša prijateljica Louise Hay Padein zvije gleženj. Zaradi izvina ne more iti na pot po galaksiji.
»Hej! Kathy! Namesto mene greš na vožnjo. Upam, da boš uživala!«
»Upam, da nisi jezna,« sem ji rekla.
»Ne! Seveda nisem jezna!«
Kar odleglo mi je, saj se nisem hotela skregati s svojo najboljšo prijateljico.
1. 4. 2009 - PRVI APRIL
Danes grem na Mars! Prav škoda mi je Louise. Vsaj jezna ni! In spremljala nas bo Sylvia Brown! Cool! Ko pridem na vesoljsko postajo, vidim tam le gospoda Briana Weissa (našega učitelja), ter gospo Sylvio Brown. Vprašam ju, kje so ostali učenci. Gospod Brian me z odgovorom zelo preseneti:
»Veš, Kathy! Ti si edina opravila izpit. Vsi ostali so pogrnili.«
»Ne verjamem!« odgovorim smejočemu se učitelju. Gotovo je to le šala.
»Kathy! Na glavi imaš pajka!« mi zakliče hišnik, ki gre mimo nas na delo. Tako se ustrašim, saj so nekateri pajki lahko strupeni.
»Prvi april!« mi reče hišnik, ko se potipam po glavi. Spreleti me sum.
»Še na stranišče skočim,« rečem zdaj že krohotajočemu se učitelju. Ko sem na stranišču hitro odprem dnevnik in vidim, da je danes res prvi april. Torej me je Brian prinesel okoli. Mu bom že še pokazala.
1. 4. 2009 - POLETIMO
Ko sem odkrila prvoaprilsko šalo, smo se vkrcali na ladjo. Preverili smo opremo, si oblekli vesoljske obleke ter odrinili.
Ko smo prišli skozi zelo tanko plast atmosfere, smo petdeset kilometrov svetlobne hitrosti na desni strani opazili veliko vesoljsko ladjo. Sylvia presenečeno pove, da je to vesoljska gusarska ladja. Nekaj časa jo opazujemo ter ugotovimo, da gre naravnost proti nam. Hitro smo si pripravili orožje v sili.
Gusarji so se med tem že priključili naši ladji. Ko so prišli na ladjo, se je vnel boj.
Prvo pravilo, zlato pravilo zdajšnjih astronavtov pravi, da če pride do boja, ne smeš nikogar ubiti. Tega se na srečo držijo tudi gusarji.
Ko smo dobivali povelja, se je vame zaprašil velik močan gusar. Eno nogo je imel kovinsko. Z lasersko pištolo sem mu prerezala kovinsko nogo, da je padel po tleh. Vzela sem vezi ter ga zvezala.
Minila je cela večnost, preden smo zvezali vse gusarje. Nato smo nadaljevali pot.
1. 4. 2009 – NA MARS
Čez nekaj ur smo zagledali Mars. Vsi smo se veselili pristanka. Ko smo pristali, smo se izkrcali. Hodili smo in hodili, ko…
…»VODA!«
Vsi smo vedoželjno prihiteli do majhnega studenčka.
»Saj vsi veste, da vode na Marsu ni!« je dejala Sylvia.
A ko je pogledala na studenček, je veselo spregovorila:
»Saj to ne more biti res! Prvi na Zemlji smo, ki smo odkrili vodo na Marsu. Tisoč let je ni nihče našel!«
Doda:
»Hitro po kamero, tabelo in radio!«
Sošolca John Marianne in jaz se odpravimo po stvari. Spotoma se spomnim na stekleničke za vzorce vode, prahu…
Sylvia me pohvali. Vzamemo vzorec vode, naredimo zapisnik ter pošljemo sporočilo po radiu. Nato se z ladjo odpeljemo nazaj na Zemljo. V Vesoljskem centru nam učitelj Brian pove:
»Odlično ste se odrezali. Vse smo vam pripravili jaz, gospa Sylvia ter tile 'gusarji'.«
Nekdo zakliče:
»Torej ste nam podtaknili tudi vodo na Marsu?«
»Na Marsu ste našli vodo?! Priznam, tega vam pa res nismo podtaknili!« se začudi Brian.
… IN SEDAJ ŠE 5.000.000 EVROV
Vzorec vode smo odnesli v laboratorij. Tam so ugotovili, da je voda pitna. Še nekaj! Ugotovili so, da je voda z Marsa devetkrat bolj pitna kot tu na Zemlji. Tako smo z okoljevarstvenega zavoda prejeli pet milijonov evrov.
Dobili smo tudi osebno vozniško dovoljenje za vožnjo vesoljske ladje, ter……ter celo vsak svojo pravo vesoljsko ladjo!
To je bilo nepozabno doživetje!
Nagrado sem delila z ubogo Louise Hay.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune