ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [42/172]  Naprej >>

Skozi Prihodnost!
Aljaž Tajhman, OŠ Fram, 6.a

    Piše se leto 3382. Nasa se odpravlja na dolgo potovanje v vesolje, kjer bodo raziskali naše osončje. Zraven sem tudi jaz ,poveljnik Jaka III. Skupaj z mojo nepremagljivo ekipo smo se odpravili na nevarno in naporno potovanje skozi našo osončje, kjer nas je čakalo ogromno in ogromno dogodivščin. Naša bojna in vesoljska ladja je bila velika za 1000000 gora in težka za 1000000 bagerjev. Bila je OGROMNA. Ko smo se vkrcali vanjo sem ukazal, naj vklopimo vse stroje in se pripravimo na vzlet. Ko smo odleteli, smo izvedeli, v kaj smo se podali.
    Na sredi poti na robu našega osončja nam je zmanjkalo goriva. Bili smo brez glave in nismo vedeli, kaj zdaj. Vsi so me spraševali, a nisem vedel, niti posvetilo se mi ni, kaj naj naredim. Poklicali smo na zemeljsko Ultra Vesoljsko Bazo (U.V.B) za nadaljnje napotke. A oni so nam rekli, naj se vrnemo nazaj. "Le kako se naj vrnemo nazaj," je zakričal načelnik Jan, "Saj imamo goriva prav toliko, da bi lahko pokosili travo na sosedovem vrtu" je spet pripomnil Jan. Nobeden ni našel rešitve , ki bi lahko rešila vse naše kože, zato smo že skoraj obupali ko je U.V.B (Ultra Vesoljska Baza) dejala:"Poslali vam bomo reševalno ladjo, ki vam bo pomagala pri pobegu. "Kako pa vedo, kje smo" je dejal pilot Primož ."Saj imajo takšen radar da ne vejo, kdo jim jemlje iz hladilnika, na njih se ne moremo zanesti. "Trudijo se in nas iščejo", sem povedal moji ekipi. Rekel sem, da moramo potrpeti, da nas najdejo, saj vendar smo mi prva ekipa na tako dolgem potovanju. Vedel sem, da delam vse zaman in na podjetje U.V.B se ne moreš zanesti. Po kakem dnevu klečanja v vesoljski ladji nas je poklical Vodja podjetja. Varnost Je Prva (V.J.P), ki rešuje tudi po vesolju. "Aaaaaa" sem dejal, na tele pa se lahko zaneseš.
    Upravnik V.J.P-ja je dejal, da imajo 68 vesoljskih ladij ,pripravljenih za naše reševanje. Povedati sem jim moral nahajališče v osončju, ki je bilo Xyq-99. Rekel sem: " Povelnik Jaka III tu oddaja sporočilo, smo v nahajališču našega osončja Rimska Cesta v predelu Xyq-99". Poslali so nam okrepitve. A vesolje je veliko no...... zelo zelo zelo veliko, zato so osončja zelo zelo velika in potem so tudi nahajališča zelo velika. Iskali so nas 1 teden 1 dan in 1 uro, na kar sem zagledal v radarju približno 9999km od tod 999km dolgo ladjo in visoko 99km. Ko je prišla 9km blizu naše ladje, smo se lahko vkrcali prek ultra vijoličnih sevanj, ki razdelijo naše telo na 100000000 delcev in prestavijo na drugo mesto in tam jih v sekundi spet sestavijo nazaj. Odpeljala nas je nazaj na Zemljo, kjer smo bili veseli, da smo lahko otipali sveža naravna tla, ne pa železna in betonska tla na naši vesoljski ladji, ki nas je spravila v vse te probleme.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune