ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [46/172]  Naprej >>

VESOLJSKO POTOVANJE V PRIHODNOSTI
Maša Leburić, OŠ Frana Roša, Celje, 6.a

    Bilo je leto 2300. Ni bilo druge službe kot biti astronavt. Vsi so delali pri Nasi.
    Nekega dne smo se odpravili raziskovat vesolje. V eni minuti smo bili izven atmosfere. Kmalu smo se znašli v drugi galaksiji. Opazili smo nov planet. Imenoval se je Azmus. Vodil ga je mogočni vesoljec po imenu Veliki Azmus. Imel je osem tipalk, s katerimi je hodil. Bil je vijolične barve in imel je ogromno glavo. Z mogočno vojsko je osvojil vse planete v svoji galaksiji. Približali smo se planetu. Čutili smo mravljinčenje strahu. Pri vhodu sta nas pričakala stražarja. Predstavila sta se in rekla: "Naj živi Veliki Azmus!" Ime jima je bilo Comp in Camp. Stopili smo z rakete in se približali obzidju. Bilo je zelo temačno in zastrašujoče. Veliki Azmus je, kot smo videli, vse žrtvovane ljudi zasužnjil. Bilo je, kot da bi bili v srednjem veku. Poglavar ni bil vesel našega prihoda. Vstal se je z zelenega sluzastega stola in ukazal: >>Zaprite jih v kletke!!!<< Kljub velikemu naprezanju trinoga nismo uspeli prepričati, da mu nočemo storiti nič hudega. A po daljšem premisleku, med katerim je žvečil sluzasto čeljust, se je nepričakovano odločil za milost- spustil nas je nazaj v vesolje. Nadaljevali smo z raziskovanjem. Planet Azmus smo skrivaj fotografirali. Še vedno nekaj ni bilo prav. Morali smo se vrniti na Azmus, naj nam je bilo še tako težko. Tokrat pa nas je poglavar brez usmiljenja zaprl v kletke. Brez hrane, brez vode, brez vsega- počasi smo hirali. Videli pa smo neverjetne stvari, za katere nismo vedeli, ali naj jih pripišemo realnosti ali naši blaznosti: polža, ki je mijavkal; deževnika, ki je lajal; omare ter drugi kosi sluzastega pohištva pa so govorili. Pogrešali smo svoj dom in družino. Super telefoni niso lovili signala do našega planeta. Ko so stražarji videli, da poskušamo vzpostaviti stik, so nam jih grobo odvzeli. Kmalu nas je Veliki Azmus poklical, da pridemo v veliko dvorano, kjer nas je čakal na svojem prestolu. Rekel je, da smo bili dovolj dolgo zaprti, zato nas bo izpustil na prostost. Ogledali smo si še nekaj galaksij, nato pa razmišljali o vrnitvi domov. Družine so bile vesele našega prihoda, saj so nas že močno pogrešale. Tudi mi smo jokali od ganjenosti, saj smo bili spet doma.
    Pripovedovali smo o vesoljskem Azmosu, ki se ni odločil za naše izginotje; hotel pa nas je podučiti, da ima rad svoj mir. Kadar radovednost prestopi meje volje nekoga drugega, smo potrebni lekcije iz spoštovanja zasebnosti.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune