ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [51/172]  Naprej >>

Vesoljsko potovanje v prihodnost
Maša Ačko, OŠ Fram, 6.a

Lola, Jaša in Peter – Pero so sedaj stari že preko štirideset, a so mi vseeno zaupali svojo neverjetno zgodbo.
      Nekega dne so se vsi trije odpravljali na piknik, takrat so bili še srednješolci. Lola je bila stara sedemnajst Jaša in Pero pa osemnajst. Jaša, ki je bil največji frajer na šoli, je seveda imel svoj avto. Njegovi starši so bili lastniki podjetja Gorenje. Bil je zelo športen in svetlolas ter modrook. Lola, ki je bila že drugič razglašena za miss šole,je bila kratkolasa temnolaska, ki je imela velike rjave oči. Pero je bil Jašev najboljši prijatelj in je zelo rad filozofiral. Bil je visok, suh in po mozoljih sodeč že globoko v puberteti.
      Tisti dan se je njihovo mirno življenje povsem spremenilo. Ko so se pripeljali do roba gozda, so začeli pešačiti. Čas je hitro mineval. Kmalu sploh niso več vedeli, kako globoko v gozdu so. Nato so prišli na jaso, polno listja. Ko so se prebijali skozi listje, so kar naenkrat padli v luknjo. Po zelo trdem pristanku jim je nekaj špricnilo v obraz in potem so zaspali. Ko so se po kratkem času zbudili in se s težavo zaradi omotičnosti skobacali iz jame, so se vrnili k Loli domov. Vrata Lolinega doma jim je odprla gospa stara kakih petdeset let. Ko je zagledala Lolo, je še izgovorila njeno ime in omedlela. Kmalu za njo je prišel mož.Ta se je Loli vrgel okrog vratu in začel trapasto poskakovati od sreče. Lola je v njem takoj prepoznala svojega očeta. Ta ji je povedal, da se ni prav nič postarala v desetih letih. Oče in mati sta poklicala še starša od Jaše in Pera. Skupaj so poklicali policijo. Ti so seveda informacijo prenesli še na FBI. Ti so družinam super tajno poročali o tem, da so pred petimi leti prestregli vesoljsko ladjo. Vse tri so nato povabili v njihov štab. Tam so jih priključili na posebne naprave za prebiranje podatkov iz glave – misli. Kmalu so jih zaprli v strogo varovano sobo, Kljub temu da se oni niso strinjali. Vse obroke jim je prinašal robot, ki je odvažal tudi star papir. Kmalu so se naveličali dan za dnem ždeti v tisti sobi. Začeli so načrtovati pobeg. Odločili so se da bodo pobegnili v robotu za obroke, ki so ga edinega vedno spuščali v in iz sobe. Načrt jim je tudi uspel. Že naslednjo minuto pa so jih začeli vojaki iskati. Preostal jim je še načrt v sili. Skrili so se na leteči krožnik. Kar naenkrat pa se je iz kovine na tleh ladje izvila čudna postava. Vesoljec se je predstavil kot Marculuitentis - Marcus na kratko. Hotel jim je iz glav prebrati podatke, ki so mu jih kot sporočilo poslali njegovi predhodniki. Lolo je kar zmrazilo nad vsemi tistimi primerki nagnusnih vesoljcev, ki so plavali v vodi ali ždeli v kletkah. Srčkan je bil le en vesoljec, ki ga je Lola poimenovala Gremlin. Imel je velikanska ušesa ( za svojo postavo), velike oči in netopirsko postavo. Velik je bil za ped. Bil je zelo prijazen. Vesoljec jih je opozoril, da jim lahko prebiranje sporočila scvre možgane. Vse je potekalo gladko. Kar naenkrat pa začne vesoljska ladja piskati. Marcus jim pove, da se jim približuje strašno hiter reaktivec. Marcus je hitro stisnil na gumb za svetlobno hitrost in spet so jim pobegnili. Kmalu so najstniki postali lačni. Ustavili so pred gostilno. Marcus si je spremenil podobo. Iz stvora z velikim rogovjem se je spremenil v visokega mladeniča. Ko so vstopili v gostilno in pojedli, so videli skupino ljudi, ki se slika pred njihovo ladjo. Hitro so se vkrcali. Nato so jih kar naenkrat z vseh strani obkolili helikopterji. Marcus je brez pomisleka pritisnil še enega iz med par milijonov gumbov in že se je z glasnim pokom zaslišala eksplozija. Razložil jim je, da je to umetna eksplozija in, da samo izgleda kot da bi ladja eksplodirala. Oni lahko v tem času, ko ostali še prebavljajo šok, pobegnejo. Tako so potovali nekaj mesecev. Kmalu je najstnike začelo dajati domotožje. Prosili so Marcusa, da jih odpelje nazaj domov. Ko jih je ta pripeljal pred hišo, je bilo tam ogromno policijskih vozil od letal do kombijev…Otroci so začeli kričati na vse grlo. Ko so jih opazili, so se poslovili od staršev in jim povedali, da spadajo v preteklost. Ko so bili spet varno v ladji, so Marcusa prosili, da jih popelje v preteklost. Ta jih je opozoril na to, da lahko, če gre kaj narobe izginejo za vedno. Najstniki so vztrajali. Ko jih je Marcus varno pripeljal domov, se je poslovil z besedami naj vsako noč ob polnoči pogledajo v nebo in ko bodo enkrat zagledali zvezdni utrinek jim bomo ljudje verjeli.
      Vsako noč gledajo v nebo, a še nikoli niso videli zvezdnega utrinka. Jaz jim vseeno verjamem. Enkrat jim bodo vsi.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune