ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [67/172]  Naprej >>

MOJE POTOVANJE PO VESOLJU
Keli Perhavec, OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, 7. razred

    To potovanje se je začelo s popolnoma običajnim jutrom. Vendar se je to prelepo jutro kmalu spremenilo v sončno popoldne, takrat se je vse začelo. Ravno, ko sem bila sredi poti v službo, so se na nebu narisali zeleni oblaki in svetleče plovilo.
    Plovilo se je vse bolj bližalo in ko je bilo tik nad mojo glavo, me je vijoličen žarek potegnil v notranjost. Zaradi svetlobne hitrosti sem omedlela.
    Ko sem se zbudila, sem naprej videla, kako devet glav bulji vame, ko sem se bolj streznila, sem ugotovila, da to niso bili običajne glave. Kar sem najprej je to, da naredila sem začela vriskati in piskati, da se je slišalo po celi ladji. Takoj za mano so začeli piskati tudi tisti stvori. Eden od stvorov se je predstavil: »Mi smo Zelenonožci.« Kasneje sem opazila, da so vsi zelene barve in imajo majhne noge. Nato sem se še jaz predstavila. Dejali so mi, da me peljejo na njihov planet. Nad to zamislijo nisem bila navdušena in sem protestirala, naj me vrnejo na moj planet. Delali so se, kakor da me ne slišijo. Med potjo na njihov planet sem si ogledala celo plovilo in veliko Zelenonožcev me je spraševalo razne stvari. Kar me je utrudilo, povpraševala sem, kje imajo posteljo. Razumeli so me in pokazali na zeleno posteljo, ki na pogled zgleda udobna. Ko sem legla nanjo, sem kar odskočila v zrak, ker imajo na postelji žuželke.
    Kmalu zatem smo pristali. Izstopila sem in ugotovila, da lahko tudi tukaj ljudje živimo. Zunaj me je pričakal velik mož s krono. Predstavil se je kot kralj mesta Zeleni dol. Veliko služabnikov me je spremljalo do moje sobe. Nato sem vstopila, obkrožale so me same lepe stvari, vendar ni bilo vse zelene barve temveč vseh možnih barv in odtenkov. Od navdušenja sem poskakovala, med tem sem pa opazovala pokrajino skozi okno. Pod mojim oknom je bil travnik svetleče zeleno, ki se je vlekel do neke vrste vode zelene barve. Vse v zunanjem svetu je bilo zeleno, od travnika pa do hiš. Kasneje sem se odpravila v svet Zelenonožčev. Moja ugotovitev je bila, da so ti stvori zelo prijazni in ubogljivi. Kar naenkrat sem se znašla na drugem planetu, imenovanem Rumeni dol. Znašla sem se v svetu Rumenonožcev, ti stvori so bili malenkost večji od Zelenonožcev. Tukaj pa je bilo vse rumeno v različnih odtenkih. Vse okoli mene se je svetilo, kakor naše sonce. Kralj me je poprosil, naj jim opišem naš planet. Takoj sem začela, kralj je bil zelo navdušen nad mojo predstavitvijo in me bogato nagradil. Prejela sem veliko oblačil zadnje mode, vendar so bila vsa rumena. Sprehajala sem se po mestu in opazovala Rumenonožce in njihovo življenje. Moja ugotovitev je bila, da se podobno vedejo kot mi. Na sredini mesta stoji velik vodnjak in iz njega teče bananin sok. Poskusila sem ga, ker je bil zelo dober, sem ga en liter kupila .
    Ponovno sem se znašla na drugem planetu. Toda na tem planetu živijo stvori, podobni nam. Kralj mi je razkazal tvoje mesto in povedal, da imajo nadnaravne moči. Predstavil mi je svojega sina. V hipu sem se zaljubila v njega, ker je bil tako čeden. Vendar sem vedela, da iz te ljubezni ne bo nič, ker sva različna. Kraljev sin se je imenoval Hardi. Cel dan sem preživela z njim, tako je ljubezen rasla in krepila. Dejala sem mu, da se moram vrniti na tvoj planet. Kar naenkrat je zabobnelo. Stekla sva na mestni trg, kjer je stal rezervat za vodo. Vsako minuto so se bolj upogibali koli, ki so podpirali rezervat, bali so se, da se bodo zlomili in voda bo poplavila mesto. S Hardijem sva se spomnila genialne rešitev, tako da smo vodo prenesli v drugi trdnejši rezervat s pomočjo žlebov. Vsi ljudje so bili veseli, da jim ni odneslo hiš in marsičesa drugega, vsi so naju hvalili, kako sva to dobro izpeljala. Hardi je rekel: ,,Odpeljem te na tvoj planet, če se poročiš z mano in živiva na tvojem planetu .'' Jaz sem pritrdila in ga močno objela. Kralj naju je blagoslovil, dal darove za slovo in pripravil vesoljsko ladjo. Takoj sva se odpravila.
    Med potjo sva obkrožila Zeleni dol, Rumeni dol ter vse planete našega osončja. Nazadnje sva obkrožila še Sonce. Ko sva se vrnila na Zemljo, sva ugotovila, da je bil to čas, ko so me ugrabili zeleni stvori, njihov teden je enak naši eni sekundi. Spomnila sem se vseh ugotovitev in odkritij novih planetov.
    S pomočjo Hardijeve čarovnije sva živela zelo bogato življenje. Še vedno imam oblačila iz Rumeno dola in veliko slik iz Zelenega dola. Seveda nama domov pošiljajo sočen bananin sok, s katerim sva obogatela. Imava srečno veliko družino in vse, kar potrebujeva.
    Spoznala sva, da vsake toliko izgine en človek in se vrne po eni sekundi ter obogati, kakor midva. Kmalu za tem so začeli ljudje z drugih planetov živeti na našem planetu in obratno.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune