ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [69/172]  Naprej >>

Mikrofixi
Miha Bastl, Osnovna šola Frana Roša, Celje, 7.a

    Šteje se leto 2609 in vesoljska ladja se počasi premika po navidez praznem vesolju. Na sodobnem plovilu se skoraj vse giba, od ljudi do robotov. Ladja ima svoje njive, inštrumente za raziskovanje vesolja, magnetno polje, ki jih varuje pred sončnim vetrom, skratka vse, kar potrebujejo ljudje in roboti za udobno vožnjo po vesolju. Bliža se ogromnemu asteroidu, ki kroži okoli Alfacentaurija.
    Kapitan je vstal in hitro odkorakal proti komandnemu centru ladje. Vsakemu, ki ga je vprašal, kako se počuti, je odgovoril:'' Vstal sem s tretjo nogo.''
    Prispel je v komandni center, se udobno namestil v delovni stol in kontaktiral črpalko na asteroidu. ''Pripravite črpalko za gorivo antiflux , naši motorji so že skoraj brez energije'', je sporočil voditelju črpalke. Ladja se je sedaj že približala asteroidu in komaj so trenili, že je prihajal v motor antiflux. Plovilo je bilo pripravljeno za odhod v le nekaj sekundah, saj more hraniti le en kilogram tega redkega goriva, ki nastaja pod zahtevnimi okoliščinami.
    Kapitan se je do tedaj že dovolj zbral, da se je odločil, kam gredo, in to povedal podkapitanu. »Danes bomo raziskali osončje Kull,« je podkapitan povedal svojemu robotu, ta pa je to sporočil vsej ostali posadki. Strojevodja je z varne razdalje prižgal motorje in ukrivljanje časa v motorjih, kar je povzročilo, da so delovali z nadsvetlobno hitrostjo, v svojem ukrivljenemu prostoru pa s skoraj svetlobno hitrostjo.
    Motorji so že po nekaj minutah ugasnili in ladja se je prikazala v do tedaj neraziskanem sončnem sistemu Kull s tremi planeti in belo pritlikavko. Nenadoma jih je zadela ogromna količina neznane energije in magnetno polje je samodejno povečalo svojo moč ter tako izsesalo skoraj vso energijo in gorivo plovila. Kapitan se je takoj odločil, kaj bodo storili z majhnim preostankom energije. Sončnega sistema niso mogli zapustiti, z energijo bi pa preživeli le še kakšen dan, tudi sporočila niso mogli poslati, saj je bil oddajnik preveč oddaljen in ga med sunkom energije magnetno polje ni obvarovalo. Kapitan je svojim znanstvenikom, ki so preučevali vesolje, naročil:'' Preglejte vse planete v tem osončju, iščite takšne, ki vsebujejo surovine za gorivo antiflux, in tudi tiste z življenjskimi znaki.«
    Po dveh urah so se znanstveniki vrnili s sporočilom: ''Drugi planet stran od bele pritlikavke je podoben Zemlji, v ozračju vsebuje kisik in dušik, nima pa organskih spojin in je edini poznani planet, ki ima več surovine za gorivo antiflux, kot smo mislili, da ga je v celi Mlečni cesti."
    Kapitan je razglasil :''Pristali bomo na drugem planetu po vrsti. Na njem je ogromno goriva za našo ladjo, ni življenjskih znakov in ima ugodno atmosfero. Manjka mu le nekaj svetlobe!''
Pristali na planetu in ga poselili, saj je bil življenju primeren, poleg tega pa bodo na njem morali še nekaj časa ostati.
    Loputa ladje se je odprla in z nje so poskakali roboti, za njimi pa še ljudje. Skozi loputo za rudarske stroje so pripeljali laserje, računalnike, položili napravo za komuniciranje giganet, ki je podobna internetu, le naprednejša. Drugih zgradb niso postavili, ker so vse, kar so potrebovali za bivanje, imeli na ladji.
    Vsi so bili pripravljeni na zagon laserjev. Ti pa niso začeli vrtati in tudi računalniki na planetu so se začeli nenavadno obnašati. Ljudje so se prestrašili, še zlasti, ker so se jim pred očmi vrteli geometrični liki kar na tleh in v zraku. Medtem pa, ko ni nihče vedel, kaj se dogaja, so majhna mikro bitjeca prišla v giganet ladje in se naučila njihovega jezika, navad … Preko računalnika so kapitanu, podkapitanu in vsej ostali posadki ladje sporočila :''Nehajte uničevati naš planet, pustite ga takšnega, kot je bil, in opustite vsako misel na prekopavanje!'' Kapitan je sklical vso posadko komandnega centra na pogovor. Želeli so najti rešitev. Planeta niso mogli zapustiti, kopati tudi ne, sedaj jih je napadel še neznan računalniški virus. Odločili so se, da zbrišejo ladji ves spomin na tekočih diskih in ga ponovno obnovijo z varnostnih kopij. To so storili, a rezultati niso bili drugačni, prej slabši, saj je sedaj posadka soočala z mnogimi geometrijskimi liki, ki so se povečevali in širili. Kapitan je tekel je v laboratorij, vzel epruveto za vzorce in brž ko je na hodniku zagledal pravokotni trikotnik, ki se je pomikal proti drugi strani ladje, stlačil lik v epruveto in jo zamašil. Odnesel jo je v laboratorij, kjer so se še skrivali znanstveniki, in jim sporočil: ''Ujel sem nekaj stvorov in jih stlačil v to stekleničko. Prosim, preučite jih in se vrnite v komandni center!'' Znanstveniki so tako tudi storili in ugotovili, da so pojavi mikro anorganska bitja. Poimenovali so jih mikrofixi in to sporočili kapitanu. Medtem je kapitan ljudi odpeljal v komandni center, v katerega še neznana bitja niso prišla. Ladja je zaradi osvetljave izgubila veliko energije, zato jo je odklopil. Svetloba je ostala le v komandnem centru, magnetnem polju in laboratoriju. Skozi še delujoče kamere je zagledal, da so se stvori začeli umikati iz drugih delov ladje, le v laboratoriju so se še širili. Kapitanu se je posvetilo- neznani stvori potrebujejo svetlobo, njihovo sonce je bela pritlikavka; mogoče bi se z njimi lahko pogajali. Planetarna bitja bi posadki odstopila nekaj antifluxa, ljudje pa bi jim dajali svetlobo. V laboratorij, kjer so se še vedno zadrževali mikrofixi, sta kapitan in podkapitan prenesla svojo ponudbo. Pogajanje je uspelo!
    Čez nekaj dni so mikrofixi že gradili zgradbe namesto ljudi in kopali antiflux, ljudje pa so jim v zameno dali svetlobo. Kmalu so postali več kot le dve rasi, ki si pomagata. Postali so dobri zavezniki. Nova planetarna bitja so prispevala k napredku človeštva in ljudje so pozitivno zaznamovali razvoj mikrofixov, kar je dokaz več, da je napredek mogoč le v duhu sožitja in sodelovanja.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune