ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [74/172]  Naprej >>

NAJSODOBNEJŠI IZUM
Andreja Leški, Osnovna šola Koper, 7. razred

    Že od malih nog so me zanimali izumi in novosti. Imela sem šele osem let, ko sem že govorila, da bom postala izumiteljica. Vedno sem si želela ustvariti nekaj novega in danes, ko sem že starejša, so se mi sanje uresničile.
    Kot vsako soboto sem tudi takrat s starši zapravljala čas v nakupovalnem središču. Nenadoma sem za vogalom zagledala nekaj rumeno-zelene barve. Stopila sem do vogala in tale čuden stvor se je skrival že za naslednjim vogalom. Tako sem mu sledila in nevede sem se znašla v bližnjem gozdičku. Tam se je le prikazal. Na lastne oči sem videla to čudo. Bilo je nekoliko manjše od mene, imelo je velike črne oči, majhen nos, ust pa nisem videla. Ravno to me je najbolj začudilo, kajti od njega so prihajali tihi glasovi. Zdelo se mi je, kot da govori v drugem jeziku, pa je v resnici govoril le v narečju. Vse, kar sem razumela, je bilo to, da je govoril o nekem planetu in sedežih in končno sem le doumela. V meni se je prebudila želja po izumiteljstvu.
    Čudo je enkrat poskočilo in pred mano se je prikazala velika soba, ki je spominjala na laboratorij. Tedaj je čudo izginilo in imela sem mir za razmišljanje. Po krajšem premisleku se mi je v glavi že posvetilo. Vedela sem, da bo čez približno leto in pol Zemlja zapolnjena. Število prebivalcev se je pretirano pomnožilo, začelo je primanjkovati hrane, vode in tudi prostora. Odločila sem se, da bom izumila pot do drugega planeta. Osnutek načrta se mi je kar sam izrisal v glavi. Odpravila sem se po sobi, da si ogledam, kaj vse imam na razpolago. Pritiskala sem gumbe, premikala ročke in pri neki oranžni ročici se je prikazalo čudo, ki me je pripeljalo sem. Počasi sva se začela sporazumevati. Najina dejavnost je hitro stekla. Kaj kmalu sva že najemala delavce, kupovala material, se dogovarjala za prostor in gradnja se je začela. Minevali so dnevi, tedni, meseci, leta in po štirih letih, sedmih mesecih in sedemnajstih dneh je bil specialni izum zaključen. Omogočal je potovanje do drugega planeta.
    Že prvi dan delovanja se je pred novim izumom zbrala množica ljudi. Imeli so možnost preizkusiti, kako deluje. Z mojim izumom je namreč lahko potoval vsakdo in ne samo izurjeni astronavti. Navdušenje je bilo veliko. Ko se je s planeta X vrnil starejši gospod, je meni in še drugim okrog zbranim razlagal: »Izum je zelo dober. Podoben je nekakšni sedežnici, ki ima silno hitrost. Usedeš se nanjo in vedno hitreje te pelje. Preden zapustiš Zemljino atmosfero, se ustavi, ker te morata posebna računalniška naprava in napreden računalnik pregledati in prilagoditi na stvari, ki jih je potrebno imeti na sebi. Zamenjati moraš oblačila. To je nujno, če želiš na planetu X preživeti. Pred povratkom na Zemljo pa se ponovno prilagodiš Zemljinemu okolju in sedežnica te pelje naprej. Na planetu X bodo približno teden dni razkazovalci omogočili poskusno bivanje na njem. Ko bodo odšli, se bodo ljudje lahko resnično začeli naseljevati.«
    S tem izumom sem zaslovela in še veliko kasneje sem prejemala različne pohvale, saj sem omogočila ljudem potovanje na planet X, kjer so si ustvarili novo življenje.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune