ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [76/172]  Naprej >>

KJE SE KONČA VESOLJE?
Sara Berkopec, OŠ Center, Novo mesto, 7.a

    Bil je topel poletni večer. Sedela sem, gledala v nebo ter poslušala tišino. Lunin krajec se je bohotil med neenakomerno posejanimi zvezdami, ki so osvetljevale nebo, in zvezda Severnica se je nenavadno bleščala.
    Utrujena od dela v šoli in drugih dejavnosti, sem zaprla oči. V bližini sem zaslišala nenavaden zvok. Prvič se nisem zmenila zanj, saj sem mislila, da ga je povzročila mačka. Čez nekaj trenutkov se je spet oglasil isti šum. Tokrat malo glasnejši. Postalo me je strah. Nisem vedela, ali naj zbežim ali odidem pogledat, kaj se dogaja. Premagala sem strah in odšla na ogled terena.
    Obšla sem hišo in garažo, vendar tam ni bilo nič. Nenadoma se je za vrtno uto pokazala bleščeča svetloba. Z roko sem si zastrla oči. Zopet se je oglasil isti zvok, tokrat z močnim pokom. Ko je svetloba pojenjala, sem si upala odpreti oči. Pred mano je stalo plovilo. Bilo je podobno »frizbiju« ali krožniku. Strmela sem v plovilo in se čudila njegovi obliki in sestavi. Sestavljeno je bilo iz kosov odpadne plastike in pločevine. Kot okras je služilo steklo in odpadne obleke. Spominjalo me je na koš za smeti, le v mnogo bolj ploščati obliki. Mojo zamišljenost je zmotil glas.
    »Ah, tukaj si!«
    Negibno sem stala in gledala v »pojavo«. Bitje pred menoj je bilo rdeče barve z rožnatimi lasmi in imelo je obleko iz »flisa«. Na pogled je bilo kar podobno človeku. Imelo je prijazen pogled. Strah je izginil, pojavila pa se je začudenost.
    »Iščeš mene?!«
    »Seveda. Jaz sem »totek« Martin.«
    Niti sanjalo se mi ni, kaj je »totek«. Vendar me je bolj zanimalo, kaj mi ima povedati.
    »Jaz sem Sara. Zelo si me prestrašil.«
    »Oh! Oprosti, nisem hotel. Veš, imam pomembno sporočilo zate. Naš planet Venera se je odločil, da prepreči katastrofo, ki jo povzročate vi Zemljani. Če ne boste nehali uničevati vesolja ter Zemlje z izpušnimi plini in drugimi odpadki, grozi vsem bitjem tega vesolja PROPAD!«
    »Zato torej plovilo iz odpadkov.«
    »Res je.«
    »Toda, kako naj jaz preprečim propad? Sama res ne zmorem tega!«
    »Lahko začneš s tem, da opozarjaš druge, se udeležuješ akcij… Vedeti moraš, da to lahko pomaga.«
    »Saj ljudje veliko delamo na tem.«
    »Vendar premalo. Če želiš, te lahko popeljem do našega planeta. Tam boš dobila dodatne informacije.«
    Strinjala sem se s tem in v pol ure sva že prispela na Venero. Pristala sva na lepo gojeni zelenici. Vrata plovila so se odprla in zagledala sem prelepo pokrajino. Okoli mene so preletavali metulji rdeče, modre, bele, rumene in mavrične barve. Rože so vsebovale pet različnih barv. Najlepša je bila roža rdečo-modre barve. Martin mi je povedal, da je to lisasta orhideja. Ptiči so bili podobni zmajčkom. Listi dreves so bili kvadratne oblike. Vse naokrog so po trati skakljali zajčki rumene in rdeče barve.
    »Vau! Tukaj je fantastično!«
    »Kajneda? Vesel sem, da živim na tem planetu, polnem življenja. Pridi, obiskala bova parlament. Tam ti bodo dali jasnejša navodila.«
    Sprehodila sva se do mesta. Hiše so bile iz kamna in stekla ter imele so čudovite mavrične vrtove. Na koncu mesta je stala ogromna hiša z okrasnimi, rdečimi, v kite spletenimi trakovi. Pred hišo naju je pričakal veličasten sprevod. Igrali so na trobente in z violinam podobnimi inštrumenti. Vaščani so se prešerno smejali. Gospod v svečani obleki me je lepo sprejel. Ni zavlačeval z uvodom, temveč je takoj pristopil k zadevi. Razlagal mi je o ekologiji in kako smo mi Zemljani zelo nevestni, kar se tega tiče. Dal mi je nalogo, ki jo moram izpolniti, ko pridem domov. Nisem vedela, zakaj so za misijo izbrali ravno mene, vendar sem raje molčala. Ko je bil sestanek končan, me je moj vesoljski prijatelj povabil na ogled vesolja.
    »Kako pa bova prepotovala vesolje?«
    »Naši znanstveniki so izumili novo plovilo, imenovano Blisk, ker je tako hiter, da v eni sekundi lahko prepotuje celotno Venero.«
    Čudila sem se tem vesoljcem. Bili so zelo napredni. Zemljani smo za njimi zaostajali vsaj tisoč let. Plovilo je bilo izjemno. Notri so bili usnjeni sedeži z mp3 predvajalnikom in mikrofonom. Sedež si si lahko premikal, kolikor si hotel. Ob steni so bili gumbi z različnimi kraticami. Tla so bila zgrajena iz aluminija, vse drugo pa iz stekla. Če si stopil k steni, si imel občutek, da lebdiš v vesolju. Martin mi je razkazoval planete, zvezde, lune in meteorje. Videla sva komete in črno luknjo. Naenkrat me je Martin opozoril: »Sedaj greva iz galaksije! Pripravi se!«
    Močan sunek naju je potegnil ven. Znašla sva se v popolnoma drugačnem svetu. Med razmiki galaksij je bilo malo zvezd. Vse skupaj je bila sama črnina.
    »In sedaj - ti bom pokazal nekaj osupljivega. Vi pravite, da je vesolje neskončno, toda povem ti, da ni.«
    Ne da bi se zavedala, sem odprla usta.
    »Mislite, da je vse skupaj sestavljeno iz galaksij. Nikoli nihče ni pripotoval sem. Ne moreš trditi nečesa, če v to nisi popolnoma prepričan. Obljubi, da bo to ostala skrivnost!«
    Nekaj časa sva se vozila v tišini.
    Čez nekaj časa je Martin spregovoril: »Poglej…«
    Osupnila sem. Pred mano so bila gromozanska vrata, če je to zadovoljiva beseda. Ob vratih so bili v enakomernem zaporedju kometi, zvezde in meteorji. Vrata so bila okrašena z dragulji in diamanti. Kljuka je bila smaragdne barve in okrašena z biseri.
    »Mislimo, da je za temi vrati več vesolij oziroma drugačen svet.«
    Oči so mi nekaj časa počivale na tej neizmerni lepoti.
    »Zdaj pa moraš nazaj, sicer se bo na Zemlji prej zdanilo!«
    Odpeljala sva se nazaj. Med potjo sem zaspala. Zbudila sem se v topli postelji. Nisem vedela, ali sem sanjala ali je bilo vse res, toda vedela sem, da tega ne bom pozabila. Spomnila sem se na obljubo. Od zdaj naprej bom bolj pazila na ta svet. Morda bom še kdaj videla Martina, morda ne. Vendar bom vseeno čakala nanj, da me obvesti, ali sem dobro opravila misijo.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune