ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [79/172]  Naprej >>

VESOLJSKA POTOVANJA V PRIHODNOSTI
Maja Vöröš, OŠ III Murska Sobota, 7. razred

    Pisalo se je leto 3285. Ljudje živijo več kot 500 let in že pred 1000 leti je nek znanstvenik odkril energijo fuzije. Zdaj je ta velik dosežek že zastarel in pred dvema dnevoma sem prav jaz, velika znanstvenica-Maja Einstein- ,odkrila energijo, ki jo pridobivamo iz za okolje popolnoma neškodljive snovi, kot so kamni. Priznam, da je bilo potrebno veliko truda, ,ampak se je splačalo. Zdaj mi je poveljnica vesoljske postaje in hkrati organizatorka vesoljskih poletov, Nina Armstrong, zaupala pomembno nalogo. Narediti tip vesoljskega potniškega letala, v katerega lahko strpamo 5000 ljudi. To naj bi bil velik dosežek, saj lahko v tako imenovanih vesoljskih hotelih naenkrat potuje samo 2500 ljudi . Ampak naj vam ta hotel malo opišem:luksuzne sobe, bazeni, fitnes center, 10 kino dvoran in velike jedilnice z najboljšo hrano. Že ko pomislim nanjo, se mi začnejo cediti sline. Tudi pogon raket je čisto drugačen, kot je bil včasih. Zdaj uporabljamo lasersko energijo, ki je tako hitra kot svetloba. Velikokrat potujejo ljudje na Saturnov prstan, kar pa sploh ni daleč. Nekatere pa lepota ne prevzame in se raje spuščajo po ozvezdju Velikega medveda. Gotovo bi tisti izpred 1000 let mislili, da je to nemogoče, ali pa sploh preveč drago. Če pomislim, da takrat tja niso prišli niti najboljši sateliti, me kar zmrazi. Ampak naj pojasnim tisto z denarjem. Pri nas ni revežev, smo samo bogataši. Ni denarja, ni delavcev. Imamo trgovine, kjer si lahko sam vzameš, kar potrebuješ. Po našem planetu in po drugih planetih, ki smo jih naselili, rastejo luksuzne vile in naj vas ne skrbi. Prostora imamo več kot preveč. Naselili smo vse planete v našem osončju. To bi gledali naši predniki. In izjemno je to, kako vse to vemo. Naj vam zaupam, da sem za to kriva jaz. Iznašla san MEDČASOVNO OKNO 2883! Naj vam malo opišem to stvar, čeprav že ime nakazuje veličino. Na pogled ni nič posebnega. Titanski okvir, z dvema enotama na vrhu in s številčnico ob robu. Tam lahko določiš, kam boš šel in v tisti svet lahko celo vstopiš, kar zdaj ni več nič nenavadnega, saj to mojo mašino imajo že skoraj v vsaki hiši in medčasovno potovanje spada med vsesplošno in nasploh zaželeno in tudi priljubljeno zabavo. In največja zanimivost je ta, da lahko potuje več ljudi naenkrat in tudi avtobus lahko pelje skozi, kar pa je sploh nenavadno, saj okno meri v višino le en meter. Ampak se vseeno ljudje rajši odločajo za potovanje v neskončnost, nekatere kar zmrazi, ko gledajo nerazvite prednike. Obstaja nevarnost, da boš v tistem svetu ostal, če si ne zapomniš, kje si vstopil, kajti vrata se pojavijo le na mestu, kjer stojijo zdaj, le v preteklosti. In povem vam, da je bilo že kar nekaj ljudi, ki so jih rešili, razen ene. Ah, ko pomislim na to, mi privrejo solze v oči in v srcu me zaščemi. Ta edina žrtev je bil soizumitelj in moj najboljši prijatelj, katerega ime ne smem izdati in tudi ne morem, saj je strogo varovana skrivnost. Torej, ko sva izumljala, nama nikoli ni šlo vse po maslu, saj se je na koncu vedno zapletlo. kako vesel je bil, ko je uspelo. Odprlo se je okno v srednji vek in ne da bi pomislil, v kakšen nori čas se podaja, je stekel skozi okno, ki se je razširilo na njegovo telesno višino in ni bil pripravljen na nevarnost in dogodek, ki je sledil. Ko je izstopil, je bil tam ravno na sprehodu grof z vsem spremstvom. In povem vam, naša oblačila niso preveč normalna za tisti vek in ko je vstopil, so ga zgrabili in ga obsodili, da je čarovnik. Že naslednji dan naj bi ga sežgali na grmadi. Oh, ko bi mu le lahko pomagala, vendar nisem mogla. Z zadnjimi močmi sem se odpravila do okna. Na poti sem izgubila kapo, ki so jo 1000 let kasneje našli in jo shranili v muzeju. Če bi bila pri moči, bi še enkrat skočila tja, vendar sem bila preveč žalostna. Zdaj, ko so roboti izdelali hotel, si grem ogledat moj izum. Dolgo je trajalo, saj ponavadi traja dve minuti. Veliko mojih občudovalcev si je prišlo ogledat ta moj novi izum. Res je enkraten, ta moj izum. Dolg je približno 500 metrov in je ves prevlečen z zlato folijo. Na nekaterih mestih je bilo območje dragih kamnov neprecenljive vrednosti. Spet omenjam prednike, ampak ne morem si kaj, da se ne bi občasno malo pohvalila in se razgovorila o mojih izumih. Pa saj so res izjemni in ljudje me prav nič grdo ne gledajo. Zakaj bi, če sem jim olajšala in olepšala prihodnost. Vsepovsod, kamor grem, me spremljajo s ploskanjem in vsakdo si me želi pozdraviti. Ampak se nikoli ne pretepajo, mirno čakajo v vrsti in še tam se niti nihče ne preriva. To me navdaja s ponosom, saj so bili proti nam tako nevzgojeni, da mi gre kar na bruhanje. Oprostite na izrazu, ampak res je tako. Naj samo pomislim, da so se pretepali za vsako malenkost in se celo ubijali, če je bilo potrebno. In prerivali so se pa pretepali ter izvajali nad drugimi nasilje, celo nad svojimi otroki! Kako sem jokala, ko sem pogledala v preteklost ravno v trenutku, ko je oče zlorabljal svojo lastno hči povsem brez vesti. Tako, zdaj pa grem na izlet. Že dolgo se nisem sprehodila po Saturnovem prstanu, si ogledala ozvezdje tehtnice in obiskala prijatelja na Orionu. Pa še nekaj: če bo kdo v muzeju videl kapo z napisom -§ß$&@_-, je to zagotovo moja. Pa nasvidenje in upam, da se imate lepo, kjerkoli že ste in da se vam uresničijo vse želje!

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune