ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [81/172]  Naprej >>

ČASOVNA RAKETA
Anamarija Špelič, OŠ Center, Novo mesto, 8.b

    Pisalo se je leto 2009, v katerem je nastopila recesija. Največkrat izrečene besede so bile: na cesto, prisilni dopust, odpustitev… Ljudje so bili lačni in brez domov. Neka znana revija je izdala razpis za izdelavo kakršnega koli stroja za izboljšanje časov. Na obrobju mesta je živel kmet Miha. Imel je zelo pametnega sina Mihca, ki je bil takrat star 23 let in še nobene šole ni končal. Imel je talent za ročno izdelavo predmetov.
    Nekega dne je videl razpis in se lotil dela. Delal je v »skednju« za kmetijo. Očetu ni povedal, saj je ta mislil, da se ni dobro izpostavljati javnosti. Minilo je mnogo let in Mihec je sestavil svoj stroj. Vendar ta stroj ni bil navaden. Poimenoval ga je časovna raketa. Končno jo je spravil pred stavbo znane revije, poklical šefa in ta se je zasmejal ter dejal:
    »Fant moj, si pa zamudil.« Mihec je razočaran odšel domov in se odločil, da bo svoj veličastni stroj preizkusil sam. Neke noči je odšel na polje in svojo časovno raketo prižgal, se namestil in poskušal poleteti. Vse je bilo prelepo, da bi bilo res. Skozi okence je zagledal očeta, ki je z navdušenjem opazoval Mihčev stroj. Mihec je hitro vse ugasnil in zlezel ven.
    »Oče! Jaz, jaz…nisem…« Oče pa ni nič rekel. Z odprtimi usti je opazoval sina in raketo, ni mogel verjeti svojim očem. Ko je bil majhen, mu je njegov oče govoril o nekemu dečku, ki je naredil tak stroj in je vsem ljudem prinesel srečo, kot nek mit.
    »Sin, pa saj to si ti in tvoja raketa!« je dejal. Sin je mislil, da bo oče zelo razburjen, vendar je še sam zlezel v raketo in odpravila sta se. Potovala sta v prihodnosti, v preteklost, povsod. Prišla sta v mesto, zgrajeno na velikih stebrih nad vodo, saj je svet prekrilo morje. Šla sta še naprej in prišla v nekakšen robotski svet, v katerem je robot ravno malical. Odšla sta nazaj in vsem ljudem pripovedovala o tej raketi. Ljudje pa so bili navdušeni in so naredili na tisoče takih raket in z njimi vsi, prav vsi odleteli na dolgo potovanje v prihodnost, ki se nikoli ne konča.
    Ko je Mihec pripovedoval svojo zgodbo svojemu vnučku, se je ta le zasmejal, saj je bilo to takrat že nekaj čisto vsakdanjega.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune