ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [84/172]  Naprej >>

NJENA AŠA
Alja Urigelj, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje

    Kot vsi otroci, ki veselo zrejo v prihodnost, je tudi ona imela sanje. Ni želela postati manekenka ali učiteljica, odvetnica, slikarka ali zdravnica. Že od malih nog je vedela, da si želi poleteti v vesolje. Ne samo nad prve oblake, čez lužo v Ameriko, ampak daleč v širno vesolje, do zvezd in galaksij, ki jih pozna le malokdo. Da bi se znašla na drugi strani teleskopa, kot glavna zvezda za volanom vesoljskega plovila in od daleč opazovala modri planet v vsej njegovi lepoti.
    Cele dneve in noči je prebirala knjige o astronomiji, brskala po internetu in poznala imena in priimke vseh astronavtov in kozmonavtov, ki so jo navduševali. Odraščala je v času, ko so se ljudje zavedli strašnega vpliva na domačo Zemljo in začeli iskati življenjske pogoje na drugih planetih. Vedno pravi, da še sama ne ve, kako ji je uspelo postati poveljnica vesoljske odprave, tiste najpomembnejše v zgodovini človeštva.

S svojo posadko se je odpravila na pot do pred kratkim odkritega planeta v našem osončju. To so bili čudni časi, ko Pluton ni bil več planet in so se spreminjale prav vse stvari v vesolju. Zakaj in kako to, da planeta niso opazili vsa desetletja prej, ni mogel razložiti nihče iz stroke, a vendar je bil tam. Planet, poln vode, manjša kopija Zemlje, ki je budil upanje v obstoj človeštva. Naloga odprave Darwin, kot so jo poimenovali zaradi izredne pomembnosti za vsa preostala živa bitja na Zemlji, je bila potrditi ustreznost planeta 543624789 za življenje.
    Sama je planet ljubkovalno poimenovala Aša, po besedi, ki v hinduističnem in budističnem jeziku sanskrit pomeni upanje in vero. Vsi so upali, da je na Aši resnično voda in ugodna klima za preživetje živih bitij, a na to, kar so odkrili, ni bil pripravljen nihče. Na planetu, ki je bil osemkrat manjši od Zemlje, so v osemkrat manjših hišah živeli osemkrat manjši ljudje z osemkrat manjšimi hišnimi ljubljenčki. Vozili so se v svojih osemkrat manjših avtomobilih, počivali pod osemkrat manjšimi drevesi in jedli osemkrat manjše sendviče. Njihov dan je bil osemkrat krajši, v treh urah celega dne pa so delali eno uro.
    S svojimi osemkrat tišjimi glasovi so posadki odprave Darwin zaupali podatke, ki so odkrili, da je njihov planet med drugim tudi osemkrat manj onesnažen od Zemlje. Ko so slišali za težave, s katerimi se po lastni krivdi srečujejo prebivalci Zemlje, so posadki podarili knjigo, seveda osemkrat manjšo od običajne. V knjigi je bilo zapisanih neskončno nasvetov, kako ustaviti onesnaževanje, popraviti ljudsko miselnost in rešiti planet pred dokončnim propadom. Poveljnici so zaupali tudi to, da njihov planet ni manj onesnažen zato, ker imajo knjigo, ampak ravno obratno.
    Če jo boste srečali in vprašali, kaj v svoji karieri si je najbolj zapomnila, kaj je tisto, kar ji je bilo najbolj všeč, vam bo odgovorila: »Prav tisti trenutek, ko vesoljsko plovilo vstopa nazaj v zemljino atmosfero, tista sekunda, ki ti da občutek, da se po dolgi in razburljivi pustolovščini vračaš domov. Bila sem v neštetih kotičkih vesolja, ampak nič ni lepšega od Zemlje, pa čeprav je neštetokrat bolj onesnažena, prenaseljena in nespoštovana od drugih planetov. Če bi vsak človek lahko izkusil to, kar sem jaz, temu mogoče ne bi bilo tako.«

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune