ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [89/172]  Naprej >>

Bitka za preživetje
Miha Šek, OŠ Ivanjkovci, 8.a

    Sem navaden človek, ki ga zanimajo vesoljska plovila. Smo v letu 2100 in napovedujejo prihod Marsovcev, a nihče ne verjame tem napovedim. Po prvi novici, ki je bila objavljena leta 2070, je vladala prava histerija. Bogatejši ljudje so se odseljevali v vodno mesto Aqua, vendar tam ni bilo dovolj prostora za vse človeštvo. Mesto je bilo veliko le za pet tisoč ljudi. Tam jih Marsovci ne morejo doseči, saj se bojijo vode. To zanimivost so odkrili največji znanstveniki na Zemlji. Do zdaj se ni zgodilo še noč presenetljivega.
    Nekega dne pa se je zgodilo. Na nebu so se prikazali črni madeži. Ljudje so mislili, da so le oblaki. Potem smo mi šli z vesoljsko ladjo Neuničljivec pogledat te madeže in ugotovili smo, da so MARSOVCI. Ko sem rekel mi, sem mislil tudi sebe, saj sem poveljnik vesoljske ladje. Mislili smo, da so prišli v miru. Ko so prišli na Zemljo, je zavladala panika, ljudje so bežali v vojaška oporišča, kjer so jih branili Ironidi – železni roboti. Marsovci, ki so stopili na Zemljo, so imeli orožje, ki mu ni zmanjkalo nabojev. Naboji so bili močni, saj so v zemljo in vse druge podlage naredili luknjo globoko vsaj dva metra. Ljudje so kar izginili, saj, ko jih je zadel naboj, jih je razneslo. Nato smo prišli na vrsto mi, uničevalci Marsovcev. Priznam, da so imeli odlične ladje, vendar se našim uničevalcem niso mogli upreti. Ko smo uničili vse njihove ladje, smo pristali na Zemlji in začeli evakuacijo. Vseh se žal ni dalo rešiti, veliko pa smo jih, saj smo imeli petsto ladij, ki lahko letijo po vesolju. Videli smo, da v zraku ni več Marsovcev in poleteli. Mislili smo, da jih bomo premagali, vendar jih je bilo na Zemlji preveč in svet je bil popolnoma uničen. Poleteli smo v vesolje in nato pristali na Marsu. Iz zraka smo videli, da na Marsu ni nikogar, vsi Marsovci so odšli na naš ljubi planet Zemlja. Ostali smo na Marsu, vendar nam je primanjkovalo hrane. Zato sem se opogumil in stopil na planet brez skafandra. Nič se ni zgodilo, ostal sem živ. Ker so bili z nami znanstveniki, so ugotovili, da se je planet spremenil in je na njem dovolj kisika. Naslednja leta smo raziskovali vesolje in našli planet, ki je bil podoben Zemlji, vendar petkrat manjši in prazen, le nekaka »črna« Zemlja.
    Na Marsu smo si ustvarili vse potrebno za življenje in na njem tudi ostali. Znanstveniki so odkrili, da na Zemlji ni več kisika. Srečno sem živel do konca svojih dni, kot ostali. Človeštvo je preživelo!

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune