ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE     
OSTALO
FORUM                    
ISKANJE                    
 

 



Portal o astronavtiki in astronomiji
Centralno Vesolje od leta 1997

  Vesoljska potovanja v prihodnosti Eseji in spisi, prispeli na razpis SZF

|< Začetek  << Nazaj  [10/172]  Naprej >>

NENAVADNO VESOLJSKO POTOVANJE
Vida Bačar, OŠ Dolž, 4. razred

Nekoč bodo izumili nov moderen robot Frčoplan, ki bo vzletel in naredil tako pričakovanja vredno stvar, da se je treba natanko razpisati o tem.
Takole se začne: učiteljica Simona je učila o raketah. Vse je podrobna razkazala in s seboj prinesla pravo raketo. Dala jo je na izposojo. Ker so otroci tako vneto poslušali in s sabo imeli denar, so kupili še rakete z vsemi modnimi dodatki. Rakete so poganjali mehurčki iz radenske in piva. Rakete so dostavili na parkirišče, zlezli vanje in se igrali, da so astronavti. Naenkrat pa je učiteljica kliknila na gumb za vzlet. Ker so se morali otroci hitro nekaj spomniti, so si nadeli čelade in se privezali. Prileteli so v vesolje in raketam so začele popuščati moči. Hitro so vzeli durasel baterije in potovali naprej. Prišli so do planeta TV. Parkirali so raketo in vstopili. Vse je bilo iz televizije. Joj, to bi bilo zabavno, če bi katera delala! Kljub vsem mukam in prizadevanjem iz tega ni bilo nič. Odleteli so dalje. Na drugem planetu so bile kante, na tretjem pa perje. Čudili so se, da je tako razdejanje. V naslednjih trenutkih so prišli na zelo lep planet. Tam so zagledali razdejača, to je velika ptica, ki se je ravno pripravljala za vzlet. S svojimi perutmi je premetala vse planete v vesolju. Učiteljica je rekla: Hej, ptica, dovoli, da se pogovorim s teboj! Zakaj si bila poredna, ne bi smela razmetati vsega vesolja. Ptica ji je rekla: Joj, saj imaš prav. Samo tako sem sama in nebogljena. Želim si družbe. Nobene žive duše ni bilo in naveličana sem samote in dolgočasja, zato sem začela razgrajati. Ptico smo povabili, naj se nam pridruži pri raziskovanju vesolja. Prišli smo do planeta, na katerem je živel kamnožer. Tudi ta je povedal svojo zgodbo. Tudi on je bil osamljen. No, ptič, že imaš prijatelja! Zapustili smo Frčoplan. Malo smo se razgledali, se pretegnili in ugotovili, da letimo. Učiteljica je rekla, naj raje odidemo. Poskakali smo v rakete, jih prižgali in se odpravili. Iznenada je nekaj zaropotalo. Zmanjkalo nam je radenske in piva in s tem energije za vzlet! Spoznali smo, da lahko sami proizvajamo energijo – Janko, Maja, jaz in vsi drugi sošolci smo skakali po raketi in raketo smo pognali naprej. A vendar, ki smo prišli do Zemlje, nas je zaradi magnetne sile vrglo po tleh. Na srečo se ni zgodilo nič hudega.
Mame in očetje so bili veseli, da smo se živi, zdravi, veseli, nasmejani, poskočni vrnili domov. Vseeno kljub temu pa so malo okarali učiteljico, ker se gre take lumparije.

 



Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune