Piše
Simon Zajc
Dopolnjeno: 15.01.2005 ob 12:40 |
 |
Strokovnjaki v
evropskem nadzornem središču ESOC v Darmstadtu so na današnji
novinarski konferenci predstavili prve izsledke raziskav, ki
jih je med spuščanjem skozi atmosfero in na površju Saturnove
lune Titan včeraj opravila evropska sonda Huygens. Potrdili
so, da en izmed dveh komunikacijskih kanalov, po katerih je
Huygens podatke pošiljal matični sondi Cassini, ni deloval. Zaradi
tega ni bil izveden eden izmed poskusov, pridobljenih
pa je bilo tudi za polovico manj posnetkov. Kot se je izkazalo
kasneje, je bila težava na strani sonde Cassini, ki so jo
napačno programirali. Huygens je sicer
deloval brezhibno in dlje kot so pričakovali. Potovanju sonde skozi
Titanovo atmosfero je s poslušanjem nosilnega signala sledilo
18 radijskih teleskopov na Zemlji. V pridobljenih podatkih
bodo poskušali odkriti vpliv vetrov na gibanje sonde pod
padalom. Negativni pospešek ob pristanku je znašal 15g v nekaj
milisekundah, pri tem pa so tudi ugotovili, da so mehanične
lastnosti površja podobne vlažnemu pesku. Izmerjena
temperatura na površju je znašala -180°C (93K), nekaj km nad
površjem pa okoli -200°C. Instrumenti, ki so analizirali
kemijsko sestavo atmosfere, so na višini 18 km zaznali
povišanje vsebnosti metana, kar najbrž pomeni, da je sonda
takrat potovala skozi gost oblak. Na višini okoli 8 km je
pihal veter s hitrostjo 6 do 7 km/h. Vsebnost metana v
atmosferi, kjer sicer prevladuje dušik, se je na površju spet
povečala. Strokovnjaki menijo, da bele lise na nekaterih
fotografijah predstavljajo meglice iz metana. Površje je
oranžne barve. Kamnom podobni predmeti v bližini mesta
pristanka so veliki približno 15 cm, bržkone pa gre za kose
globoko zmrznjenega vodnega ledu.

Panoramski posnetek z višine 8
km, ki je nastal med spuščanjem sonde pod padalom.
»
Huygens pristal na Saturnovi
luni Titan
»
Potek spusta sonde Huygens na
površje Titana
»
Zvok, ki ga je med spuščanjem zabeležil
mikrofon v Huygensu |