Strokovnjaki v evropskem nadzornem središču ESOC v Darmstadtu so na današnji novinarski konferenci predstavili prve izsledke raziskav, ki jih je med spuščanjem skozi atmosfero in na površju Saturnove lune Titan včeraj opravila evropska sonda Huygens. Potrdili so, da en izmed dveh komunikacijskih kanalov, po katerih je Huygens podatke pošiljal matični sondi Cassini, ni deloval. Zaradi tega ni bil izveden eden izmed poskusov, pridobljenih pa je bilo tudi za polovico manj posnetkov. Kot se je izkazalo kasneje, je bila težava na strani sonde Cassini, ki so jo napačno programirali. Huygens je sicer deloval brezhibno in dlje kot so pričakovali. Potovanju sonde skozi Titanovo atmosfero je s poslušanjem nosilnega signala sledilo 18 radijskih teleskopov na Zemlji. V pridobljenih podatkih bodo poskušali odkriti vpliv vetrov na gibanje sonde pod padalom. Negativni pospešek ob pristanku je znašal 15g v nekaj milisekundah, pri tem pa so tudi ugotovili, da so mehanične lastnosti površja podobne vlažnemu pesku. Izmerjena temperatura na površju je znašala -180°C (93K), nekaj km nad površjem pa okoli -200°C. Instrumenti, ki so analizirali kemijsko sestavo atmosfere, so na višini 18 km zaznali povišanje vsebnosti metana, kar najbrž pomeni, da je sonda takrat potovala skozi gost oblak. Na višini okoli 8 km je pihal veter s hitrostjo 6 do 7 km/h. Vsebnost metana v atmosferi, kjer sicer prevladuje dušik, se je na površju spet povečala. Strokovnjaki menijo, da bele lise na nekaterih fotografijah predstavljajo meglice iz metana. Površje je oranžne barve. Kamnom podobni predmeti v bližini mesta pristanka so veliki približno 15 cm, bržkone pa gre za kose globoko zmrznjenega vodnega ledu.

Panoramski posnetek z višine 8 km, ki je nastal med spuščanjem sonde pod padalom.

   » Huygens pristal na Saturnovi luni Titan
   » Potek spusta sonde Huygens na površje Titana
   » Zvok, ki ga je med spuščanjem zabeležil mikrofon v Huygensu

Približna barva površja Titana

Posnetek z višine 8 km