Evropska samodejna vesoljska sonda Smart-1 je danes zaključila svojo odpravo, med katero je približno leto dni in pol preučevala Zemljin naravni satelit Luno. Tako kot je bilo načrtovano, je sonda danes zjutraj, ob 07:42 po srednjeevropskem času, padla na Lunino površje. Strokovnjaki so zaključni manever izdelali že sredi junija in v ta namen 1. septembra še zadnjič nekoliko prilagodili sondino orbito, ki se je potem, ko je sondi zmanjkalo gorivo, nezadržno nižala. Današnji padec na Luno je bil načrtovan tako, da so ga lahko opazovali s teleskopi na Zemlji. To je uspelo tudi astronomom s kanadsko-francosko-havajskega observatorija (CFHT) na Mauna Kei na Havajih, ki so padec opazovali s 3,6-metrskim teleskopom. Uspelo jim je fotografirati blisk svetlobe, ki je nastal v trenutku, ko je sonda s hitrostjo 2 km/s in pod kotom 1° treščila na Luno. Padla je na območju z imenom Jezero odličnosti (Lacus Excellentiae), v točki s koordinatami 34,4° južno in 46,2° zahodno.

Zaporedni posnetki območja na Luni, kamor je padla sonda Smart-1. Na srednji fotografiji je blisk, ki je nastal ob tem. Posneto s teleskopom CFHT.

Sondo Smart-1 bodo nadzorovano strmoglavili na Luno
Evropska samodejna vesoljska sonda Smart-1

Fotografija Luninega površja, ki jo
je sonda posnela včeraj

Ilustracija sonde Smart-1